Nasvidenje, VeliČastni svet

(ne) znanstvena fantastika

19. KarPon

Objavil nasvidenje dne 17.11.2008

 

KarPon sličnih problemov ni imel. Niti takšnih kot MaPen. KarPon ni imel nobenih problemov.

Ima pametno in razsipno ženo, zlata otroka in skromni ljubici. Njegova simbolična korespondenca z Matičarjem obsega »Kako lep dan je danes!«, »Le še dva skokca si v prednosti!« in »Hvala za prijazno povabilo.«.

Ima pa komaj omembe vreden lepotni okrušek na svojem vrhovnem značaju. Pravzaprav razvadico. Ker je izjemno občutljiv na vse zunanje dražljaje, se od svojega Samostojnega dne1 trudi, da jim je čim manj izpostavljen.

Preden bo zapustil s soncem obsijane sodne prostore, bo svojo šibkost potolažil. Čisto malo, le toliko, da ga ne bo jutri srbelo telo in da se bo odpravil v naročje domačega ognjišča dobre volje.

JaviS in MaPen sta odšla.

Odlično, je pomislil KarPon, ne bo se mi treba skrivati.

Skrivati se mu ne bi bilo treba, četudi bi onadva še gulila žamet odločiteljskih naslanjačev, a kaj, ko je imel o vsem nadmersko občutljivo mnenje. Privoščil si je minuto priprav v udobnem fotelju in nato sunkovito odprl omarico, v kateri so bile shranjene natančno preštete in označene doze rdečih krvničk. Od piša zraka, ki mu je zagomazel v ušesih, se je sunkovito stresel.

Prehitro.

Previdno je pokukal na police.

Bile so shranjene, je razočarano ugotovil, niti ena samcata doza ni čemela v odločiteljski omarici. Preberi preostanek članka »

__________
  1. Do takrat se je z raznoraznimi potrebnimi kozmetičnimi popravki trudila njegova skrbna mati. []
  • Share/Bookmark

Objavljeno v utopična satira - zf | Brez komentarjev »

18. JaviS

Objavil nasvidenje dne 10.11.2008

JaviS takšnih problemov ni imel.

SeNa že ima novo frizuro, ki jo je pohvalila celo njegova žena in njen osebni asistent stoji pred izhodom v polni pripravljenosti. Njegova družinska vprašanja se urejajo sama, enako velja za njegovo častno delo, kjer sije z najvišjimi moralnimi kvalitetami, kakor so iznajdljivost, ambicioznost in spoštovanje. Predvsem samega sebe.

Imel pa je druge.

Kako je z vašimi prekrškarji, so z Matice kar naprej in še kdaj vmes holoramirali eno in isto vprašanje.

Pred sabo ima eno samo željo: prilesti na položaj, ko bo on drugim zastavljal neprijetna vprašanja. To pa bo lahko počel, ko bo zamenjal Matičarja.

JaviS je iz pravega testa.

Prikupno ponižen, a ne slinast.

Vdan, a ne slep.

Poslušen, a ne upogljiv.

Potrpežljiv, a z ravno pravšnjimi premori.

Je srečen lastnik prečudovitega para nog.

Matičar mu na tisoč in en način namiguje, kako zelo računa nanj, kaj od svojega naslednika pričakuje in predvsem to,da še nekaj časa ne misli izpustiti matičnih vajeti iz svojih močnih rok.

Ne sme se mu zameriti. Lahko si celo omisli novega vajenca, ki bi JaviSove svetle upe v hipu pokopal v globine črnih rudnikov Marsove kolonije. Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v utopična satira - zf | Brez komentarjev »

17. VeliČastne neprijetnosti z ženskami

Objavil nasvidenje dne 3.11.2008

Ustavil se je v peti vrstici in pritisnil na povratnik pred MiNino celico v upanju, da je ni neslo na ure kaligrafskega samospoznanja.

Stopnice so ubogale. Torej je doma in ni ga odjavila. Gremo naprej.

Vstopil je v njeno celico, ki ni bila vpadljiva, vendar oblikovno dovršena in zelo praktična. MiNa se je ravnokar frizirala. Pravzaprav jo je česal posebni nastavek osebnega asistenta.

Če bi bila večkrat tiho, je precej primerna priležnica, je pomislil MaPen, ko jo je opazoval, kako je izklopila frizersko funkcijo in elegantno vstala. Posebno s tole svežo pričesko. Dva nakodrana dokolenska čopka se ji izvrstno podata! Odločeno, z njim gre.

»Živijo, MiNa. Prišel sem te vprašat, če greš na Vpisni dan.«

»Z veseljem,« je rekla.

Pa le ne bo dan posran vse do noči, se je razveselil.

»Dolgo te ni bilo,« ga je opomnila. »Gotovo si ta čas namenjal MiKi. Kako je kaj z njo? Že dolgo nisva poklepetali.« Ob misli na staro prijateljico, ki jo preredko sreča, je globoko zavzdihnila.

»Pripravi toaletnega asistenta, v šestek greva na BakHanijo.«

»Je že pripravljen. Vendar ne grem na BakHanijo,« je mirno odvrnila. Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v utopična satira - zf | Brez komentarjev »

16. MaPen

Objavil nasvidenje dne 27.10.2008

 Prve stvari, ki se jih otroci naučijo, so Uvod v Ustavo, Pravilnik, VeliČastna oda in kako priključiti cev na ekstazomat. Pravzaprav znanje le osvežujejo, saj jim informacijske impulze v rednih odmerkih servira kontrolni čip takoj, ko si v telesu poišče stalno mesto. Od tretjega leta dalje pa se otroci ukvarjajo z banalnostmi odnosov znotraj družinske celice, besedami pravica, skrbnik in skrbnica (ali ata in mama) in drugimi koristnimi pojmi.

Pri tej starosti imajo dovolj utrjeno hrbtenico, da smejo hoditi in se z delom naučenega spoznati tudi od blizu ter obiskovati Vpisne in Izpisne dni. Po črki Pravilnika se imenujejo bivanci vse do praznovanja Samostojnega dne, ko se lahko oddaljijo od svoje družinske celice in skrbnikov ali varuške za dlje kot dva radija. Odgovorni so za svoja dejanja, vendar pa gredo v primeru večjih kršitev na počitnice njihovi skrbniki.

V VeliČastnem svetu je veliko odgovorov brez vprašanj in prav nobenega vprašanja brez odgovora. Sistem je pravičen, preprost in razumljiv, saj se je učil na napakah zgodovine, ki je najboljša učiteljica, če jo le zbrano poslušamo.

Je pa podvržen primitivni fizikološki slabosti, ki se jo sicer trudijo izboljšati, vendar pri tistih, ki bi jo najlažje, ni opaziti prave zavzetosti.

Na nekaterih težko dostopnih mestih slabo tesni. Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v utopična satira - zf | Brez komentarjev »

15. Sodni dan

Objavil nasvidenje dne 20.10.2008

Sodni dan v VeliČastnem svetu nima pomena, saj se nikomur več ne sodi. Danes se odloča, zato je najpomembnejša inštitucija odločiteljski klub, katere ga edini člani so odločitelji MaPen, KarPon in JaviS.

To je vrhovno telo mogočnega sistema, saj je bila ob samem nastanku zakonodaja sprejeta za vse veličastne čase. Zakonodajna veja oblasti je postala suha in jalova, zato so jo brez milosti odžagali. Prav tako ni izvrševalcev, saj je njihovo delo prevzela samoavtomatizacija.

Natančnost jezikovja določa, da imajo besede, ki se končajo na – alec (npr. sejalec – tisti, ki seje) vedno svoj par z končnico -anec (sejanec – tisti, ki je posejan), naziv z končnico -itelj (sejitelj – tisti, ki skrbi, da je med prvima dvema vse po Pravilniku) pa s prvima dvema oblikama zaključuje Trojstvo in je v hierarhični lestvici visoko nad njima. Ta je nepogrešljiva v vseh svetovih.

Čeprav je bil v njenem vrhu, si je MaPen po ponovnem porazu pridelal še en dodaten delovni dan in tiho upanje, da bo šel na BakHanijo dan prej, je odplavalo s slabimi kartami.

Karte so nezanesljive, sreča pa je najpravičnejši odločitelj, ki enkrat obišče KarPona, drugič JaviSa, tretjič MaPena. Poleg odločiteljskega kluba in izgubljenih iger imajo še veliko skupnega. Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v utopična satira - zf | Brez komentarjev »

14. Lažnivci

Objavil nasvidenje dne 13.10.2008

V glavni odločiteljski sobani je v mehkih, samočistilnih, dodatno klimatiziranih in zelo vljudnih naslanjačih čemel izbran cvet moči VeliČastnega sveta. Med njimi se je odvijala najbolj skrita, nepriporočena in neprimerna igra veličastnega veka. Trije odločitelji, predstavniki vrhovnega Trojstva »črno, rdeče in rdeče-črno« so sedeli za mizo in metali karte. Ne tiste za sprostitveni poker ali šnops, niti one za tarok, s katerimi se zabavajo nizkošolarji med odmori.

Na trikotno mizo so padale eklektične karte. To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi igrali igre, ki vzpodbuja najnižje strasti, igro, davno črtano z obstoja, črkovnika in vseh veličastnih dokumentov.

Odločiteljski vrh je metal lažnivca.

Nekoč so starši lagali otrokom (ko sem bil jaz majhen), otroci staršem (grem se učit) možje ženam (danes se bo zavleklo), žene možem (nikoli si ničesar ne kupim), politiki volivcem (jutri bo boljše), volivci politikom (verjamem, da bo jutri boljše), skratka, lagali so vsi povprek, en drugemu, drug enemu in sami sebi. V duhu laži je bilo napisanih veliko znanstvenih ekspertiz, tragikomedij, grafitov, političnih manifestov, ljubezenskih pisem, blogov in zdravniških opravičil. Posledice so bile strašne in so razvidne iz preučevanja zgodovinskih eksponatov.

Neizogibno se je moralo zgoditi. Laž je bila razkrinkana in uradno poštempljana kot vir vsega zla. Doletel jo je masovni eksodus v reciklažo, ker pa se tudi predelana ni kaj prida izkazala, je sledila ekstremna eksekucija. (Je že tako, da v VeliČastnem svetu besede na »eks« ne pomenijo nič dobrega!). Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v utopična satira - zf | Brez komentarjev »

13. Čakajoč na boljše zamisli

Objavil nasvidenje dne 6.10.2008

Kadar so se mu oči čezmerno utrudile od močne leče, je legel na slinasta tla, spodvil roke pod glavo in se zazrl v rdečkasti kristalen obok. To je bil njegov najbolj priljubljen sprostitveni položaj vsem priporočilom navkljub. Takrat ga je znala presvetliti kakšna koristna ideja o naslednji bližnjici, ki ji drugi položaji očitno niso dovolj ustrezali. Morda prav zato ni našel ustavnega priporočila ta položaj.

Mora si prinesti svojo staro oguljeno preprogo, slinasta tla očitno niso dovolj stimulativna, je sklenil.

Najsi se je še tako sproščal, koristne ideje o poenostavitvi postopka ni hotelo biti od nikoder. Vse je kazalo, da se še dolgo ne bo otresel rožnate bledice in poigraval se je z mislijo, da si okoli obraza ovije talibansko zaščito, vendar bi ga ovirala pri uporabi povečevalne leče, ki jo je imel pritrjeno na naglavni trak.

Včasih priskoči na pomoč naključje, čeprav smo jo pričakovali od nekoga drugega. Ko se je nekoč razmišljajoč zavalil na tla, nato po dolgem času vstal in se povzpel na svetlo, je opazil, da na delu njegove kože, ki se je dolgo dotikala spolzkih tal, rožičaste bledice ni opaziti. Spoznanje je obrnil v svoj prid. Pred začetkom zadrževanja v podnivoju se je namazal s tanko plastjo sluzi, ki se je plazila po steklih in tako preprečil nezdravo barvo in nepotrebna vprašanja radovednežev.

Zaenkrat mu je uspelo uskladiti srečanja s TaNido, katero je naravnost oboževal, kolikor mu je dopuščal naporni značaj. Ne samo zaradi njenih čudovitih črnih kodrastih las, izjemnega okusa in lepega nasmeha. Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v utopična satira - zf | Brez komentarjev »

12. Prvi koraki

Objavil nasvidenje dne 29.09.2008

DenTer je pred holovizorjem preživel ure in ure. Življenje nekontroliranega porekla mu je poleg potrebnih informacij približalo slikovito dogajanje iz davnine.

Spoznal je kolesaste mreže križavcev, ki med dve opori spletejo osnovno konstrukcijo v obliki črke Y in nato iz sredine izdelajo kolesne prečke. Nato se besno vržejo v središče in ga okrepijo z nekaj obhodi, za katerimi ostaja močna nit. S spiralno nelepljivo nitjo utrdijo prečke ter od zunaj proti notranjosti z lepljivo nitjo zaključijo delo z končno vijačnico. Zatem utrujeni sedejo v srž svoje mojstrovine in potrpežljivo počakajo svoj plen, ki ga dobijo serviranega svežega v svoj ograjen dom.

Užival je ob nikoli končanem nastajanju lijakov, odrov in baldahinov ter nepreglednih labirintih skupinskih mrež, ki so se razprostirale v krpah velikosti družinskega počivalnika.

Čudil se je pajkom gladiatorjem, ki svoje mreže mečejo na nič hudega sluteče žrtve in jih kot starogrški borci ujamejo v smrtonosno zanko brez rešitve in občudoval je lovce, ki z lepljivim lasom privlečejo plen k sebi. Najbolj domiselne vrste celo prilepijo žrtev na podlago!

Dneve je občudoval mrežaste umetnine. Izvedel je, da so bili neko obdobje pajki najbolj priljubljene domače živali. Verjetno so se ljudje po statističnem dvigu inteligenčnega indeksa lažje odpovedali zgrizenim copatom, spraskanim sedežnim garnituram in zakopanim kostem v dragocenih preprogah. Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v utopična satira - zf | Brez komentarjev »

11. Misel se uresničuje

Objavil nasvidenje dne 22.09.2008

DenTru je za silo uspelo urediti razmere, ki so dovolj ugodne za nadaljnje raziskovanje. Med steklenimi stenami je našel mir. Dan za dnem je natančno razporejal in prepletal nitke sedmih klopk. Površina je primerno velika za izdelovanje preproge v velikosti razkošnega zakonskega počivalnika in veliko bolj pospravljena kot njegova sprostitvena delavnica v votlini.

Seveda je pogrešal vetrc, sonce in žgolenje, pa vendar ne v takšni meri, da bi se odpovedal svojemu načrtu. Ta ga je naredil slepega in gluhega in popolnoma neuporabnega za karkoli drugega, tudi za prijazno šepetanje, ki si ga je zaman želelo površno obdelano steklo. To je po nekaj obupnih poskusih potegnilo nos in se pogreznilo v kljubovalni molk, ne da bi vzelo v mar DenTrova izjemna stopala.

Vakuumirana osebka sta spokojno ležala v kotu in njuna prisotnost ga ni motila. Motilo pa ga je spoznanje, da njegovo sprostitveno delo le ni potekalo tako gladko, kakor si je želel. Njegove želje so bile neskončne kakor čokoladno polje med riževimi gredicami v obdobju največje rodovitnosti.

Prva želja je bila, da bo projekt končan do bližajoče se TaNidine obletnice Vpisnega dne.

Druga je zajemala visoke kriterije uporabnosti sprostitvenega objekta in pa seveda, da ga ne odkrijejo prezgodaj.

Tretja je bila, da bo projekt končan do katerekoli obletnice TaNidinega Vpisnega dne. Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v utopična satira - zf | Brez komentarjev »

10. Pod nivojem

Objavil nasvidenje dne 15.09.2008

Lepo je zaprosil slabokrvni evkaliptus, naj malo skrči korenine in obljubil mu kozarček ali dva rdečega šampanjca ob naslednjem praznovanju Dneva radosti. Ta ga je prijazno spustil v podnivo.

DenTer je pretresen ugotovil, da se je zredil. Je njegov osebni asistent z mislimi na tajnem treningu ristanca na QuLandiji in to izven sezone, ali kaj? Nobenega opozorila ni bilo, nič. Morda pa še ni dosegel meje za alarm? S težavo se je potegnil v globino in glasno plosknil z bosima nogama ob steklena tla.

Stekla, ki so pod površino, so nezlomljiva, neprebojna in zelo neprijazna, če se preveč hitro srečaš z njimi. So nekoliko slinasta in odlično povezana s čitalci. Poleg ljudi so v VeliČastnem svetu edini naravni organizmi, pa še ti so pod nivojem VeliČastnega sveta in krepko predelana.

Gibanje na prvem podnivoju je priporočljivo, saj bivalci včasih tudi sredi belega dne potrebujejo nekaj diskretne rdečkaste teme (rdeča nima nič skupnega z volilnim prepričanjem, saj stekla nimajo volilnega priporočila), ki je tu doma. Nekatera stekla so gladka, druga s površino solnih kristalov, tretja neprosojna in groba, vsa pa zelo koristna. Nekoč so imela veliko pomanjkljivost, ki pa jo je VeliČastni svet odpravil. Od prvega do zadnjega so trpela za megalomanskim seksualnim apetitom in vzburjala jih je vsaka malenkost. Za svoje zadovoljstvo so potrebovala le same sebe in nekaj časa. Neprestano vzdihovanje in stokanje je bilo hudo moteče, saj je pod površino doseglo neverjetne zvočne razsežnosti. Povrhu tega neprestani hormonski procesi prevladujejo nad ostalimi, ki naj bi se tudi odvijali v organizmu in vzburjena stekla so bila popolnoma nekoristna. Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v utopična satira - zf | Brez komentarjev »