Nasvidenje, VeliČastni svet

(ne) znanstvena fantastika

Arhiv za 'utopična satira - zf' Kategorija

12. Prvi koraki

Objavil nasvidenje dne 29.09.2008

DenTer je pred holovizorjem preživel ure in ure. Življenje nekontroliranega porekla mu je poleg potrebnih informacij približalo slikovito dogajanje iz davnine.

Spoznal je kolesaste mreže križavcev, ki med dve opori spletejo osnovno konstrukcijo v obliki črke Y in nato iz sredine izdelajo kolesne prečke. Nato se besno vržejo v središče in ga okrepijo z nekaj obhodi, za katerimi ostaja močna nit. S spiralno nelepljivo nitjo utrdijo prečke ter od zunaj proti notranjosti z lepljivo nitjo zaključijo delo z končno vijačnico. Zatem utrujeni sedejo v srž svoje mojstrovine in potrpežljivo počakajo svoj plen, ki ga dobijo serviranega svežega v svoj ograjen dom.

Užival je ob nikoli končanem nastajanju lijakov, odrov in baldahinov ter nepreglednih labirintih skupinskih mrež, ki so se razprostirale v krpah velikosti družinskega počivalnika.

Čudil se je pajkom gladiatorjem, ki svoje mreže mečejo na nič hudega sluteče žrtve in jih kot starogrški borci ujamejo v smrtonosno zanko brez rešitve in občudoval je lovce, ki z lepljivim lasom privlečejo plen k sebi. Najbolj domiselne vrste celo prilepijo žrtev na podlago!

Dneve je občudoval mrežaste umetnine. Izvedel je, da so bili neko obdobje pajki najbolj priljubljene domače živali. Verjetno so se ljudje po statističnem dvigu inteligenčnega indeksa lažje odpovedali zgrizenim copatom, spraskanim sedežnim garnituram in zakopanim kostem v dragocenih preprogah. Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v utopična satira - zf | Brez komentarjev »

11. Misel se uresničuje

Objavil nasvidenje dne 22.09.2008

DenTru je za silo uspelo urediti razmere, ki so dovolj ugodne za nadaljnje raziskovanje. Med steklenimi stenami je našel mir. Dan za dnem je natančno razporejal in prepletal nitke sedmih klopk. Površina je primerno velika za izdelovanje preproge v velikosti razkošnega zakonskega počivalnika in veliko bolj pospravljena kot njegova sprostitvena delavnica v votlini.

Seveda je pogrešal vetrc, sonce in žgolenje, pa vendar ne v takšni meri, da bi se odpovedal svojemu načrtu. Ta ga je naredil slepega in gluhega in popolnoma neuporabnega za karkoli drugega, tudi za prijazno šepetanje, ki si ga je zaman želelo površno obdelano steklo. To je po nekaj obupnih poskusih potegnilo nos in se pogreznilo v kljubovalni molk, ne da bi vzelo v mar DenTrova izjemna stopala.

Vakuumirana osebka sta spokojno ležala v kotu in njuna prisotnost ga ni motila. Motilo pa ga je spoznanje, da njegovo sprostitveno delo le ni potekalo tako gladko, kakor si je želel. Njegove želje so bile neskončne kakor čokoladno polje med riževimi gredicami v obdobju največje rodovitnosti.

Prva želja je bila, da bo projekt končan do bližajoče se TaNidine obletnice Vpisnega dne.

Druga je zajemala visoke kriterije uporabnosti sprostitvenega objekta in pa seveda, da ga ne odkrijejo prezgodaj.

Tretja je bila, da bo projekt končan do katerekoli obletnice TaNidinega Vpisnega dne. Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v utopična satira - zf | Brez komentarjev »

10. Pod nivojem

Objavil nasvidenje dne 15.09.2008

Lepo je zaprosil slabokrvni evkaliptus, naj malo skrči korenine in obljubil mu kozarček ali dva rdečega šampanjca ob naslednjem praznovanju Dneva radosti. Ta ga je prijazno spustil v podnivo.

DenTer je pretresen ugotovil, da se je zredil. Je njegov osebni asistent z mislimi na tajnem treningu ristanca na QuLandiji in to izven sezone, ali kaj? Nobenega opozorila ni bilo, nič. Morda pa še ni dosegel meje za alarm? S težavo se je potegnil v globino in glasno plosknil z bosima nogama ob steklena tla.

Stekla, ki so pod površino, so nezlomljiva, neprebojna in zelo neprijazna, če se preveč hitro srečaš z njimi. So nekoliko slinasta in odlično povezana s čitalci. Poleg ljudi so v VeliČastnem svetu edini naravni organizmi, pa še ti so pod nivojem VeliČastnega sveta in krepko predelana.

Gibanje na prvem podnivoju je priporočljivo, saj bivalci včasih tudi sredi belega dne potrebujejo nekaj diskretne rdečkaste teme (rdeča nima nič skupnega z volilnim prepričanjem, saj stekla nimajo volilnega priporočila), ki je tu doma. Nekatera stekla so gladka, druga s površino solnih kristalov, tretja neprosojna in groba, vsa pa zelo koristna. Nekoč so imela veliko pomanjkljivost, ki pa jo je VeliČastni svet odpravil. Od prvega do zadnjega so trpela za megalomanskim seksualnim apetitom in vzburjala jih je vsaka malenkost. Za svoje zadovoljstvo so potrebovala le same sebe in nekaj časa. Neprestano vzdihovanje in stokanje je bilo hudo moteče, saj je pod površino doseglo neverjetne zvočne razsežnosti. Povrhu tega neprestani hormonski procesi prevladujejo nad ostalimi, ki naj bi se tudi odvijali v organizmu in vzburjena stekla so bila popolnoma nekoristna. Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v utopična satira - zf | Brez komentarjev »

9. Steklo

Objavil nasvidenje dne 8.09.2008

Vse je bilo urejeno in DenTer je preko najbližjega povratnika, ki so vgrajeni vsakih nekaj korakov in tvorijo popolno mrežo po celem svetu, javil v komunaro, naj pošljejo ljudi, da opravijo svoje obvezne ure. Komunarji so naključni1  prekrškarji in kaznovanci, ki z družbeno potrebnim delom odslužijo svoje prestopke.

»En lep dan želim,« je rekel DenTer v dvojno deblo žmigavca, »tukaj bivalec s končnico 22220011221212. V radiju trideset se nahajata dva bionična odpadka. Prosim, preverite njuni kodi in pridite ponju,« je rekel.

»Tudi tebi,« je žgolelo na drugi strani, «samo trenutek prosim, da preverimo.« Uporabljena množina ne preseneča, saj gre preverjanje preko več ljudi.

»Ne bo držalo, dragi bivalec s končnico 22220011221212 ! Naš čitalec ne zazna nobene žive kode na vašem nivoju in v vaši bližini, v celotnem radiju sto. Naj pošljemo komunarje, da se prepričajo na mestu samem, ali obstaja dvom v tvojo ugotovitev?« Glasek v daljavi je bil še vedno na moč prijazen.

Za DenTra je bila to shizofrena novica. Dobra in slaba ob enem. Pajkci so pod varovalno čelado dobro skriti, mrtvaka pa ostajata neznanki.

DenTer najbolj odlično misli v ekstremno težkih situacijah in ena je tik pred njegovim domačim pragom.

»Draga bivalka, obstaja tudi ta možnost. Preden po nepotrebnem vznemirim celotno izvajalno telo, bom raje še enkrat pogledal, zakaj gre. Pa prijeten dan še naprej,« je vzdihnil. Seveda ni hotel izvajalnega telesa niti malo vznemirjati. Niti po potrebi ne.

Kljub optimalni klimi mu je postalo neznansko vroče. Ni kode? Kaj naj to pomeni? Tista dva lepa mrliča nimata identitete?? Prisilil se je, da je številne vprašaje za kratek čas, ki ga je potreboval za nekaj globokih vzdihov, zabrisal iz glave, pa so se nemudoma prištulili nazaj v veseli družbi novih. Preberi preostanek članka »

__________
  1. Glej op. pod privilegij. []
  • Share/Bookmark

Objavljeno v utopična satira - zf | Brez komentarjev »

8. Nekaj malega o jezikovju

Objavil nasvidenje dne 1.09.2008

Zapisovanje velikih in malih črk (poševne so rezervirane za priporočila, pravila in poudarke) ne nudi večje individualnosti le z zapisom, temveč tudi z vokalom, saj se različno zapisana imena izgovarjajo z različnimi poudarki. To poveča izbiro, saj se vsak dan vpiše dvajset tisoč novih ljudi, razpoložljivih imen izpisnikov pa je le deset tisoč osemsto osemdeset in ne bi omogočala dovolj posameznosti. Priporočilo1  za vsakega bivalca pa je, da je drugačen od slehernega slehernika v celotni Trimski cesti.

Priimkov že dolgo ni več. Dednost je zapisana v 52- mestni kodi, ki označuje 52 od 54 znanih dimenzij2 , začetna črka imena pa določa rod. To je dovolj za pregleden shematski razvid prebivalstva.

Splošno razpoložljiva imena se pripravijo na podlagi izpisnih prijav. Ko bivalca starost utrudi, oziroma ko opeša kateri izmed štirih najpomembnejših organov, se prijavi na izpis. Ima 222 dni časa, da uredi formalne zadeve in pripravi bližnje, si uredi obleko ter frizuro in generalno obnovi svojo bivalno celico, če je živel sam. Če izrazi željo, da se njegove izvorne celice ne uničijo, se shranijo za par, ki ne bo zadovoljen s svojimi.

Izpisni dan je največja zabava v življenju vsakega bivalca VeliČastnega sveta. Lahko jo preživi sam ali v prijetni družbi. Najbolj priljubljena omamna pijača, ki se pije ob tako slovesnih priložnostih, je rdeči šampanjec, ki enako prija vsem slojem in letom.

Dovoli se namreč tudi uživanje priporočenih količin alkohola, kofeina, in THC-ja, ki pa niso posebej priljubljeni. Te ugodnosti niso posledica dobrohotnosti sistema, ampak gre za povsem praktične razloge. Škodljive substance ne morejo bistveno vplivati na dolžino in kvaliteto življenja, lahko pa pospešijo in poenostavijo postopke recikliranja izpisnikovih ostankov.

Na Izpisni dan je dovoljena tudi vsakršna glasba, še celo goveji tanc in impro jazz, oba v neomejenih decibelih. Preberi preostanek članka »

__________
  1. V besedah »priporočilo, priporočati, priporočati se« je združen tudi pomen izkoreninjenih besed »dolžnost« in »pravica«. Za VeliČasten svet nista primerni. []
  2. Najvišji, 53. in 54. dimenzija sta rezervirani za popolnoma druge namene. []
  • Share/Bookmark

Objavljeno v utopična satira - zf | 2 komentarjev »

7. Nekaj malega o trojištvu

Objavil nasvidenje dne 25.08.2008

Življenje se v vesolju širi po principu Kar je zgoraj to je spodaj, kar je zunaj, to je znotraj. Oguljeni binarni sistem je nesporni skupni imenovalec naprednih, primitivnih in tistih vmes. Ko bivalstvo doseže stopnjo, na kateri je sposobno ustvariti novo življenje, ga slej ko prej izpusti na prosto. Ko tudi na prostem zmanjka prostora, ga zasadijo na okoliške lune, prilagojenega na tamkajšnje razmere. Potem so na vrsti sateliti in novi sončni sistemi in okužba z življenjem se neprestano širi.

Se pa dogaja marsikaj. Poleg spopadov, ki uničujejo rase in planete, se slednji lahko sami otresejo gomazečega tovora. Ozdravijo se s potresi, ujmami, vulkani, ali pa jim pomagajo črni diski1 , potujoči otroci črnih lukenj, ki krožijo po vesolju in tu in tam povzročijo generalne čistke. Življenje, ki je bilo zasajeno dovolj daleč od leteče metle se nadaljuje, bližnji planet pa čaka, da se vse začne od začetka. Nekje v bližini je gotovo civilizacija, ki ji bo enkrat zmanjkalo prostora.

Življenje samo izvira iz štirih osnovnih in nepogrešljivih elementov: zraka, ognja (energije), vode in zemlje. Tisti, ki prevladuje, je osnovni gradnik ljudskega organizma, ostali trije pa so prisotni v različnih razmerjih.

Trenutno je v modi voda, ki sestavlja tri četrtine vseh znanih živih organizmov, ki jim pravimo človečki, ali pa se imajo zanje na lastno pobudo. Do danes nismo našli zapisov kdo je naš kreator2 .

Enkrat nam bo gotovo uspelo.

Razdelitev na dobro in slabo pa je skozi razvoj znanosti in vedenja o človeštvu, njegovem nastanku in vlogi, ki jo ima v odnosu z drugimi človeštvi, dobila povsem novo konotacijo in ni več uporabna v tehničnem smislu, še manj pa v družbenem in ostalih vidikih življenja.

Kar je za enega lahko dobro, je za drugega slabo in zaradi takšnih definicij je kar naprej prihajalo do nesporazumov, potem pa do sporazumov, ki jih nihče ni upošteval. Preberi preostanek članka »

__________
  1. Ena izmed zanimivih teorij, kaj vse se nam lahko zgodi leta 2012, je naklonjena temnemu obroču, disku, ki naj bi zviznil skozi naš sončni sistem, nas malce zamajal, prerukal in prestavil zemeljske magnetne pole. Za vse tudi ne morejo biti krivi zeleni marsovčki, s tem se avt. strinja. []
  2. Mrgoli pa izročil in zgodovinskih dokazov o prvem paru iz gline. Njun stvarnik, ki je bil taisto iz prahu, (naredil ju je po svoji podobi) je še nekajkrat obiskal svoj peskovnik, zadnji krog štetja pa ga ni bilo več naokoli. Le kdo ne bi zameril, če mu laboratorijske miške edinca pribijejo na križ? []
  • Share/Bookmark

Objavljeno v utopična satira - zf | 2 komentarjev »

6. Onadva

Objavil nasvidenje dne 18.08.2008

Skušal je zmanjšati težo najdbe, ki je okupirala zaskrbljeno TaNido in je bila, med brati, težja od tega, kar si je bil pripravljen naložiti na pleča.

»Kako lahko človek na pragu najlepših let kar umre,« je stokala uglašeno s kubijevimi lahnimi skokci. »Moralo se je zgoditi nekaj nepredvidljivega. Nekaj nenavadnega in čudnega in …«

»Neveličastnega,« ji je priskočil na pomoč DenTer.

»Kako smo omejeni v definicijah,« je zavzdihnila.

»Le praktičen sem,« se je uprl DenTer, »zakaj bi zapletal, če z eno besedo lahko povem dovolj.«

»Zapletanje je tvoje drugo ime,« ga ni pozabila zbosti. »In prosim te lepo, da se mu tokrat izogneš. Dovolj je hudo, da je nekdo umrl.«

»Ne bova dajala prevelik poudarek umrljivosti. Telo je skupek delov, ki jih kakor mlado vranico ali puranjo zarebrnico sproduciramo na recept v najbližji lekarni. Duša pa je neuničljiva in le ta šteje.«

»Kaj res? In kaj bi ti zdajle počel z dušo, če bi tu ležala po delih?«

Odgovor, ki se mu je ponujal, mu ni bil všeč. Tudi TaNidi ne bi bil, zato je le skomignil z rameni.

Potovala sta skozi sprehajalne parke in kmalu prispela v dekliško naselje.

To se bohoti v celotni zeleno modri paleti. Krasi ga veliko prijetnih detajlov, od snežnih valov z glos učinkom, do geometrijskih razdelav stiliziranih osnovnih značajskih tipov in risb prazgodovinskih podvodnih živali.

TaNida je izbranka privilegija1 , zato so sta se podala prav do vrha samskega bloka, kjer se njene celice drži terasa brez strehe, polna okrasnega zelenja. K sreči na dvižnih vrveh ni bilo veliko bivalcev in odvečno kimanje jima je bilo prihranjeno. Preberi preostanek članka »

__________
  1. Privilegij je zastarela beseda, ki jo omenjamo zaradi boljšega razumevanja. Danes bi temu rekli naključje. []
  • Share/Bookmark

Objavljeno v utopična satira - zf | 6 komentarjev »

5. Najdba

Objavil nasvidenje dne 10.08.2008

Kot vsako veselje, ki nam je dano, je tudi DenTrovo trajalo kratek čas. Celo manj. Preden si je pravilno namestil lečo, je pomirjujoče godrnjanje vetra, pomešano s pesmijo parkurskega slavčka, preglasil krik. Krik one, ki ji po tednu dni na natezalnici vrisujejo tatu z razbeljenim železom.

»DenTer!!!«

Omenjeni je brez pregleda nad položajem natanko vedel, da to ni igra, čeprav je bila TaNida sposobna zelo močnih dramskih vložkov.

To je resno, je pomislil. Iz izkušenj je vedel, da resne situacije za sabo privlečejo še resnejše probleme. V enem skoku je bil na drugi strani. Da jih prehiti, če se le da.

Hvala Matici, TaNida je živa in še vedno v enem kosu!

S hrbtom je bila zalepljena za deblo slabokrvnega evkaliptusa strmeč nekam stran in ni kazalo, da se želi ločiti od trdne hrbtne opore. Približal se ji je in jo skušal pomiriti. Lepa deklica se je tresla kakor pljunek v teleporterju.

Prišel je čas, da DenTer zdrami nežno plat svojega napornega značaja.

»Ti je slabo?« Pogladil jo je po prestrašenih licih.

»Tam,« je zajecljala.

DenTer se je previdno ozrl naokoli. Najprej je opazil, da ni kaj opaziti in v prvem mahu si je oddahnil.

»Nič ne vidim,« je rekel pomirjajoče.

»Človek,« je dahnila.

»Kje?«

»Tam, v krošnji pritlikavega bananovca.« S trepetljavim prstom je pokazala proti nekoliko oddaljenem grmičevju.

DenTer je pogumno stopil tja, saj je v kotičku pameti vedel, da človek, ki je tako majhen, da ga zakrije krošnja pritlikavega bananovca, pri najboljši volji ne more biti inšpektor. Drugo najbolj grozečo nevarnost je nemudoma izločil. Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v utopična satira - zf | 4 komentarjev »

4. Ljudje

Objavil nasvidenje dne 4.08.2008

  TaNida je imela prav. V kozarcih so se pretegovali čisto pravi, živi pajki.

Čeprav so jih v preteklosti imeli le redki za najljubše domače živali, pa vseeno niso tako nenavadni, da bi si zaslužili reprizo tragičnega odlomka srednjeveške tragedije. Globoko v 21. stoletju je njeno bojazen lažje razumeti. V teh časih izven posebej določenega prostora ni prav nobenih živali. VeliČastni svet jih je omejil na živalsko gmajno, kjer si jih je moč nemoteno ogledovati. Seveda je treba vsake toliko ponovno prijaviti vstopnino.

Svet je popoln tudi zato, ker ni nekontrolirane flore in favne, za kateri vemo, da se zelo neradi držita predvidenega načrta in s svojeglavimi prilagoditvami ubereta najbolj čudaške poti. VeliČastni svet pa je veličasten ravno zaradi odličnega načrta, ki se tudi dosledno izvaja. Bitja v živalskih in rastlinskih gmajnah so prav tako čipirana in spremljana kot ljudje1 .

Ne bomo ugotavljali, kako se je DenTer prikopal do nedovoljenih primerkov. So se pa v kontroli živalske gmajne kar nekaj časa čudili nizki rodnosti pajkovk in za katero je generalterminal ponujal jako neverjetne razlage, kot je bila tista o krateni pravici osemenjevalcev do temeljite spovedi.

TaNida si je malce opomogla.

»DenTer!!! Spet kršiš pravila! Videla sem jih! Majhne, grde pajke, skrite v čudnem kozarcu z zemljo in lubjem, po katerem zelo verjetno vrtajo ostudne žuželke, ki si jih moral prav tako ukrasti?

Se sploh zavedaš, kaj se lahko zgodi? Kaj če pobegnejo, se namnožijo?«

DenTer je bil previdno tiho.

»Zanemariva splošno katastrofo in se osredotočiva na najino. Moram v podrobnosti?« Preberi preostanek članka »

__________
  1. Veličastna visoka znanost si je edina, da ko bodo v kontroliranih gmajnah tudi ljudje, kar se bo predvidoma zgodilo še v tem devetdesetletju, bo VeliČastni svet popolnoma upravičil svoj naziv. []
  • Share/Bookmark

Objavljeno v utopična satira - zf | Brez komentarjev »

3. Živali

Objavil nasvidenje dne 28.07.2008

  V popolni bojni opremi, ki je vsebovala brezštevilne informacije o klekeljnih, kvačkah, starih babnicah iz nekega hribovja, pa tudi predpisano orodje za izdelavo orodja, se je DenTer ponovno odpravil v svoj rajski kotiček.

Tretji krog štetja je prinesel revolucionarne spremembe in lahko trdimo, da so dotakratne revolucije pravzaprav potekale zlagoma in v pretežno mirnem ozračju.

Ne bomo se zadrževali pri apokaliptičnih vojnah, v katerih so se lomila kopja izvirnega jedrskega, elektronskega, biokemičnega, vakuumskega in hiperemotivnega orožja, ki je uspešno zdesetkalo prenaseljeno prebivalstvo ter pripravilo žameten teren za nov začetek. Vojne so bile besneče, krvave, peklensko vroče, potem ledene in kar je najpomembnejše, končale so se.

Na novo porajajoče se človeštvo se je v pomanjkanju želje, da bi se kaj takega ponovilo, složno združilo v Matico ter poskrbelo, da je postalo življenje ljudem in naravi (pravzaprav tistemu, kar jo je nadomestilo) bližje, predvsem pa urejeno in predvidljivo. Na enem izmed plodnih gnojišč novega časa je nastal VeliČastni svet.

Umazane podrobnosti, ki bi lahko zameglile izostren pogled na čudovito sliko, le omenimo. Ljudje imajo pod kožo injiciran mikročip, obdan z lupino z karotena. Ta označuje sleherno meseno bitje s samo njemu lastno kodo. To je seveda nadvse praktično, ko potrebujemo podatke o nezavestnem ranjencu1 .

Koda je samozaščitno sprogramirana. Če se iz kakršnega koli razloga razgradi, svojega nosilca humano zastrupi z dvokomponentnim sadnim izvlečkom, ki se skriva v ovojnici čipa.

Za DenTra in še nekaj izjem je to malce neprijetno. Nekatere človeške lastnosti je kljub gostemu selektivnemu situ in vsakoletni podelitvi Darwinove nagrade2  zelo težko odpraviti in mednje gotovo spadata večno nezadovoljstvo in neumorno hrepenenje po tistem, česar ni. Preberi preostanek članka »

__________
  1. Žal (?) takšnih situacij sploh ni več in kodiranje služi le za lažje spremljanje premikajočih se organizmov []
  2. Darwinove nagrade – to je vsakoletno tekmovanje za ljudi, ki so že z neumnim načinom lastne smrti dokazali, da se z njo evolucija obrnila pravo smer. Seveda Darwinov nagrajenec ne sme imeti otrok. http://www.darwinawards.com/  []
  • Share/Bookmark

Objavljeno v utopična satira - zf | 2 komentarjev »