Nasvidenje, VeliČastni svet

(ne) znanstvena fantastika

Misteriji

Objavil nasvidenje, dne 22.04.2009

Izven konteksta tega bloga.

Mogoče pa le ne …

Ker arhiv revije Misteriji še ni končan, je tukaj prepis mojih prispevkov, kasneje bodo linki.  Za manjša odstopanja od tiskane izdaje se opravičujem.

Oktober 2008

Človeškost človeštva

Človek, ki naj bi bil privilegij narave, včasih dobi neprijeten udarec naravnost v čelo lastnega ponosa. Dejstvo, da riba smrdi pri glavi, ne pomeni, da je pod njenim repom parfumerija. Sprehodimo se skozi nekaj dokazov.

 Konformizem po Aschejevo

S. Asch je leta 1953 hotel v praksi raziskati moč konformizma (SSKJ- slabšalno; sprejemanje in upoštevanje družbenih ali skupinskih norm zaradi osebnega udobja, koristi), istočasno pa mu je uspelo pahniti v depresijo vsakega, ki je videl rezultate.

Naloga prostovoljcev ni bilo konstruiranje vesoljske postaje na Marsu, temveč odgovor na sila preprosto slikovno vprašanje.

Katera črta izmed treh na desni je enaka tisti na levi?

Če se v domačem naslanjaču valjate od smeha, vas bo minilo. V sobi je bil tudi množica sodelujočih, ki je dobila nalogo, da se pred očmi prostovoljca odloči za skrajno levi, v oči bodeč napačen odgovor, kar testiranec ni vedel. Pričakovati je bilo, da se bo uprl drhali, ki se tako očitno moti, razen če ne bi pod vplivom litra slivovke prišel z nočne direktno v testno sobo. (Poskrbljeno je bilo, da se to ni zgodilo, saj bi to ogrozilo poanto eksperimenta).

32% testirancev je izbralo zgrešen odgovor. Nič zato, če je ta štrlel ven nekaj centimetrov, ocenili so, da je udobneje, če se pridružijo mnenju večine.

Ko najdemo stične točke z neko socialno skupino, pa najsi gre za motoriste, emote ali gospodinjski krožek, (ne) zavedno prilagodimo naš slog oblačenja in obnašanja ter se sinhrono smejimo do nebes butastim vicem, istočasno pa od svojih otrok pričakujemo pogum, da bodo sami svoji in da se uprejo trendom, ki jim podlegajo vrstniki.

Nisem konformist in vi tudi ne. Zanimivo bi bilo testirati, kako bi se odrezali tudi vsi ostali nekonformisti.

 

Poskus usmiljenega samaritanca

Psihologa J. Darley and C. D. Batson sta leta 1973 na dveh skupinah svojih študentov preizkušala, ali ima religija pozitiven vpliv na naše vedenje.

Polovica je slišala svetopisemsko zgodbo o samaritancu, ki mu v nepriliki farizeji niso pomagali. Zatem so dobili nalogo, da v sosednji stavbi pripravijo predavanje na to temo.

Polovica, ki je prisostvovala običajni uri, pa je morala (prav tako v sosednji stavbi) pripraviti seminar o zaposlitvenih možnostih. Psihologa sta določila različne ure, tako da se je v vsaki skupini nekaterim mudilo, drugim ne.

Med stavbama sta zrežirala hud padec mimoidočega. Glede na rezultate mirno podvomimo, da je bil prikaz dovolj realističen, saj se je le 10% študentov ustavilo, da ranjencu pomaga in biblijska zgodba ni tega odstotka popravila niti za decimalko. (Roko na srce, le kateri profesor bi verjel zgodbici o nudenju pomoči neznancu?)

Podobno je pred nekaj leti odkrila cestna kamera, ko so se vozniki uspešno izmikali povoženemu, nikomur pa ni padlo v glavo, da bi ustavil in ukrepal. Torej se ne gre čuditi dvoličnosti politikov, eno so polna usta človekoljubnosti sredi gostilne, drugo pa roka, ki jo neznancu konkretno pomolimo v pomoč.

 

Apatija očividcev

Nekaj let pred naslednjim poskusom, ki so ga izvedli 1968, so se časopisi razpisali o napadu in umoru ženske, ki se je odvijal sredi ulice in ga je videlo 38 ljudi, ukrepal pa ni nihče.

Dva psihologa sta šla korak dlje. Povabila sta prostovoljce, ki so klepetali preko interfona. Zahteva je bila, da se pogovor parov dotika zelo osebnih tem. Med pogovorom je član debatnega krožka odigral epileptični napad, ki so ga ostali slišali.

Testiranci, ki so bili prepričani, da sta v intimnem pogovoru udeležen le on sam in »bolnik«, so v 85% zapustili sobo in ponudili pomoč. Presenetljivo pozitivno, a v inačici, ko naj bi jih bilo na zvezi pet, je to storila le slaba tretjina.

Če recimo z nekom izmenjavamo mere svojih genitalij, smo z njim intimno povezani, hudič pa dobi mlade, ko te povezave ni. »Više baka, kilavo dete« dobi povsem novo dimenzijo. Če smo z žrtvijo sami, se čutimo 100% odgovorne, da ji pomagamo. Če nas je z njo deset, nase vzamemo 10% skrbi zanjo, če nas je sto, pa verjetno le enega.

Zdaj vsaj vemo, matematika je glavni krivec, da v množici za sočloveka v nesreči nihče ne naredi prav nič.

 

Stanfordski eksperiment

Psiholog P. Zimbado se je leta 1971 lotil raziskovanja odnosa med pazniki in zaporniki. Začelo se je s kratkim časopisnim oglasom, kjer je bil prostovoljcem obljubljen denar in dvotedenska odštekancija. Agresivneži so bili takoj zavrnjeni. Na standofordskem psihološkem oddelku so pripravili lažni zapor, prostovoljci, v večini študentje, (le moški) pa so najprej opravili test duševne uravnovešenosti. Zatem so jih razdelili na 12 paznikov in 12 jetnikov, Zimbado pa se je oklical za nadzornika.

Po prvem mirnem dnevu so nastopile težave. Zaporniki so priredili pravi punt, zabarikadirali so celice s posteljami in izzivali paznike. Ti so dobili dober izgovor, da bando utišajo z vodnim curkom in gasilnimi aparati. Konec koncev, zakaj ne?

Od tega trenutka je eksperiment zbezljal naravnost v pekel. Nekateri pazniki so prisilili najbolj glasne, da so spali nagi na betonu, uporaba kopalnice pa je postala nagrada za poslušnost. Jetniki so bili prisiljeni v nehumane naloge, celo toaletne školjke so čistili z golimi rokami.

Pazniki so zavrnili vse prošnje za pogojni izpust, za katerega so jetniki lahko zaprosili, nihče pa ni preprosto rekel: »Ne grem se več.« Končno je bila vse le igra. Raje so nagi sedeli v lastnih izločkih z gomazečimi ščurki na glavi.

Vsaj 50 ljudi bi lahko ustavilo poskus, a nikomur se ni zdel dovolj sporen do obiska Zimbadove zaročenke Christine, ki je bila ob pogledu na situacijo popolnoma pretresena. Po šestih dneh je bil eksperiment končan, zaradi česar je bilo nekaj paznikov na smrt razočaranih. (Na to temo bil posnet tudi odličen nemški film Das Experiment).

Če ploskate zdravi pameti pogumne Christine, pomislite na to, da se je kasneje poročila z organizatorjem.

Ko vas policist grobo zagrabi in zabriše v marico brez pravega razloga, se spomnite, da znanost pravi, da bi vi v njegovi koži naredili enako. Le strah pred povratnimi ukrepi nam prepričuje, da ni za vsako hruško novi Abu Ghraib.

 

Milgramov poskus

Na Nurnberškem sojenju so se obsojenci branili, da so le izpolnjevali ukaze nacističnega vrha. Leta 1961 je psiholog S. Milgram z Yala testiral človekovo pripravljenost slediti avtoritetam.

Prostovoljec je sedel v isti sobi kakor oseba v laborantski obleki, ki je nadzorovala poskus in je predstavljala avtoriteto, ki prvega usmerja, da odigra vlogo »učitelja«, ki »učencu« (ta je bil dejansko igralec, kar prvi ni vedel) v sosednji sobi postavlja vprašanja.

Za vsak napačen odgovor je prostovoljec pritisnil gumb, ki je učenca nagradil z električnim sunkom in ta je bil z vsako novo napako močnejši. Tako je mislil prostovoljec, igralec je elektrošok zaigral.

Začelo se je s 45 volti, igralec pa je vedno glasneje prosil za prekinitev. Prostovoljcem je bilo v začetku neprijetno, a jih je laborant hrabril, naj nadaljujejo. Po določeni točki je večina učiteljev učence ubogljivo tresla, četudi ti niso zaradi prejšnjega sunka sploh še nehali kričati.

Nekaj prostovoljcev se je nervozno smejalo tudi potem, ko je bilo slišati, da se igralec od bolečin zaletava z glavo v zid in prosi za milost zaradi bojazni pred srčnim udarom. Pri 450 voltih je uprizoril nezavest, oziroma smrt. Dovolj?

Več kot 60% prostovoljcev ni odnehalo, ko jim je laborant dal znak za nadaljevanje. Nekaj se jih je uprlo nad 300 volti, nihče pa se ni zaustavil pod 100, kar je v določenih pogojih že smrtno.

Ponovljena študija je dala enake rezultate. Osebek je brez pomislekov zadajal bolečino in povzročal trpljenje nedolžnemu tujcu, dokler ga je laborant podpiral. Očitno ni potrebno, da je uspešen voditelj odet v vojaško uniformo s tremi vrstami činov.

Kasneje sta C. Sheridan in R. King nadaljevala poskus in prostovoljci so za napačno gesto z (žal pravimi) elektrošoki kaznovali majhnega kužka. 20 od 26 testirancev je šlo do najvišje voltaže.

Med naslednjim sprehodom imejte v glavi, da je skoraj osem od desetih prijaznih mimoidočih pripravljeno pokončati ljubkega kužka, če mu tako reče frajer v beli halji.

 Ko opravi z vrhuško izmečkov zgodovine, se civiliziran svet s kompletno artilerijo zaletava v kolektivno krivdo, odgovornost in karmo. Sizifovo delo, če je pri desetmilijonskem narodu posameznik pripravljen priznati le desetmiljoninko storjenega zla.

Nikdar ni bila obsojena tovarna nožev, ki je naredila izdelek, s katerim je nekdo poklal celo družino. Tudi ni prav kriviti za smrt nekoga, ki nam da v roke nabito puško, kar pravzaprav počnejo karizmatični očetje narodov s svojimi gromovniškimi fantazmami.

Vsak posameznik se sam odloči, ali bo streljal ali ne. Ne potrebujemo zakonov, niti božjih zapovedi, če se držimo enega samega biblijskega napotka, naj prvi vrže kamen tisti, ki je brez greha. Svet bi postal raj in življenje poezija.

Zakoni narave so kruti, a vsaj pravični, privilegij pa se v manj idealnih pogojih hitro sprevrže v prekletstvo.

 

Januar 2009

Projekt Blue Beam

Projekt Blue Beam ali Modri sij je ljubek primerek iz trdožive zalege teorij zarot, katerim je krstna botra ameriška Nasa. Projekt naj bi bil prvi pomočnik, ki bo razgrnil rdečo preprogo za prihod novega svetovnega reda. Za najbolj prikladen čas si je izbral leto 2012, v katerem kulminira majevski koledar z obljubo, da bo sveta, kakršnega poznamo, nepreklicno konec.

Začelo se je davnega leta 1994, ko je kanadski novinar Serge Monast skupaj s kolegom na U.S.A. Patriot Radio Network razgalil peklenski plan iz leta 1983, ki naj bi bil izvaljen v gnezdu največjih svetovnih mogotcev. Hitro zatem sta oba umrla zaradi srčne kapi, Monastova hči pa je izginila med izsiljevalsko igro kanadske vlade, ki je družini ni nikoli vrnila.

Dopolnilne informacije na to temo so začele curljati tudi iz drugih virov. Zanimivo, psevdo srčni udar je v Modrem siju zelo priljubljena oblika likvidacije motečih članov zemeljske populacije. Monast je v radijski oddaji napovedal, da se bo izvedba načrta uresničila v štirih stopnjah.

Najprej je potrebno diskreditirati vsa znanja, ki smo jih pridobili s pomočjo arheologije in drugih znanosti. S povzročanjem lokalnih potresov na precizno izbranih lokacijah bomo naleteli na nova »odkritja«, ki bodo pričala, da so vse osnovne doktrine svetovnih religij napačne.

Ponaredki bodo stopili z roko v roki z že videnimi idejami, ki jih med drugim sprejemamo skozi popularne filme, kot so Odiseja 2001, Vojna zvezd, serija Zvezdne steze, E. T., Dan neodvisnosti itd. Operirajo s spekulacijami o invaziji iz vesolja in zaščiti pred njo, Jurski park pa postavlja na glavo teorijo o evoluciji.

V tej fazi se uničuje podlaga krščanske, muslimanske, budistične, krišnovske in drugih razširjenih religij, katerih vernike bodo z novimi »dokazi« prisilili sprejeti, da je bilo njihovo tisočletno duhovno zatočišče ena sama zabloda.

Človeštvo je treba z lepotnimi popravki zgodovine in sedanjosti prepričati, da obstaja en sam Bog, ki je kot tak edini sposoben upreti se Satanu in nas popeljati v Novo dobo. Medtem ko si bomo belili glavo, ali je pravi ta ali oni, se bodo v vladah tiho sprejemali zakoni, ki nas bodo naredili odvisne od osiromašene hrane in vitaminskih dodatkov, pa tudi tisti, ki bodo dovoljevali identificirati vsakogar, ki je potencialna grožnja novemu redu.


GIGANTSKI 3D ŠOVI

Na drugi stopnji bo fraza »verjeti lastnim očem« postavljena ob zid. Priče bomo gigantskemu tridimenzionalnem šovu na več koncih sveta, kjer se bodo prikazovale projekcije, odvisne od potreb prebivalstva.

V tej luči dobijo chemtraili ali kemični repi, ki se vidno razlikujejo od običajnih letalskih sledi in jih za sabo puščajo neidentificirana letala, povsem drug obraz. Da osvežimo, neodvisni raziskovalci so v njih našli škodljive kemične snovi v zastrašujočih koncentracijah in pa tudi genetsko popravljene biološke agense, ki naj bi omogočali manipuliranje z DNK, kar sovpada z močnim povečanjem obolenj dihal.

Po škropljenju postane nebo koprenasto belo, kar je posledica razpršenega prahu aluminija, pa tudi zbranih kapljic kondenza, ki so primešane tekočini. Kemični repi naj bi omogočali manipulacijo z vremenom oziroma zmanjševali koncentracijo ogljikovega dioksida v zemeljskem ozračju.

Pozabimo na opletanje z zgornjimi ugibanji in predpostavimo, da so, vključno z boleznimi, le stranski učinek pri pripravi velikanskega platna za holograme. Podobno kot v diskoteki spustijo meglo, na katero laser izrisuje famozne barvne tridimenzionalne projekcije.

Gigantski projektorji so že pripravljeni na satelitih, ki masovno brenčijo po nebu sto kilometrov nad našimi glavami in se domnevno v večini ukvarjajo tudi z raziskovanjem vremenskih sprememb in napovedmi. (Na tem mestu lepo prosim, če me dotični berejo, nehajte se tako besno ukvarjat z vremenom! Odkar je v središču raziskovalnega dogajanja, gre z njim samo še na slabše.)

K dobri sliki sodi zvok. Bolj kot vreščanje iz starega tranzistorja je primerna telepatska dvosmerna komunikacija, pri kateri valovi ELF (ekstremno nizkih frekvenc), VLF (zelo nizkih frekvenc) in LF (nizkih frekvenc) dosežejo možgane slehernika na zelo subtilen način in mu dajo občutek, da mu iz dna lastne duše govori Bog osebno. Seveda bi lažni pogovor tekel v jeziku, ki ga žrtev najbolj razume.

»Bog« bo spregovoril v različnih jezikih v sozvočju s predeterminirano lokalno religijo. Bivši Sovjeti bodo recimo deležni psihološke minutke, ki temelji na študijah anatomije in biologije ter kemičnih in električnih reakcijah človeških možganov. Ne pozabimo, da je bilo to v načrtu pred poltretjim desetletjem in da se ta gotovo prilagaja spremembam na svetovnem zemljevidu.

SUBLIMINALNA SPOROČILA

Uporaba subliminalnih sporočil, tudi s ciljem izzvati bolezni, ni nobena novost in se že dolgo uporablja pri torturah teroristov in disidentov. Prenosniki božjega glasu bodo oddajniki mobilne telefonije, ki še kar rasejo kot gobe po dežju (deževne dobe so vse daljše, gob pa vedno manj), celo v cerkvenih zvonikih in krošnjah bujnih hrušk.

Čeprav se zdi, da smo že počez in podolž prepleteni s signali, se očitno motimo. »Bog« vendar ne more preslišati svojih ovčic zato, ker so doma v nekem zahojenem zaselku! Na sporedu je univerzalna manifestacija, ki bo uporabila vsa razpoložljiva računalniška dognanja in tehnologijo.

Najprej je treba človeštvo prepričati, da nam grozi napad nezemljanov, kar bo primoralo svetovne velesile v zbiranje nuklearnega orožja, da se s skupnimi močmi pod vodstvom Združenih narodov uprejo hudobnim in grdim vesoljčkom. Vzporedno s tem je treba s pomočjo nebesne projekcije ljudi podučiti, da bo univerzalni Bog s svojo božansko intervencijo priklical dobre vesoljske sile, ki bodo prišle rešit dobre ljudi pred hudičevim napadom.

Cilj te zgodbe je zlomiti nasprotovanje uvedbi Novega svetovnega reda, ki naj bi združil človeštvo v eno dušo in srce z nesebično nebeško pomočjo. Genialna mešanica elektronike v preobleki nadnaravnih sil bo potovala skozi optične, električne in telefonske kable ter se prebila v vsako domačo računalniško opremo, se materializirala v slike in zvoke in po celem svetu uprizarjala plese duhov, satanove spletke in skrbela za naše nočne more.

Ko bomo na robu živčnih zlomov in čez, polni samomorilskih misli in drugih psiholoških pritiskov, bomo pripravljeni za prihod novega Mesije. Cena za mir, najvišjo vrednoto civilizacije, ni nikoli previsoka, čeprav se zaradi njega zdesetkamo in odpovemo osebni svobodi.

Ni smešno, če pomislimo, da polovica zemljanov še vedno verjame, da je svet ploščat. Vsaj toliko jih ne verjame, da je sodobna tehnologija sposobna sproducirati takšno predstavo. Za nejeverne Tomaže, ki ne bodo hoteli prisluhniti božji besedi, pa bojda že čaka enormno število taborišč FEMA (Federal Emergency Management Agency), v katerih bodo novačili delovne in seksualne sužnje, medicinske poskusne zajčke in darovalce organov in ki imajo en sam zasilni izhod – v krematorije.

Nič kaj sijoča prihodnost za lepim imenom Modrega sija. Zagovorniki teorije ne zanikajo boga in nezemljanov, pravijo pa, da se prvi in drugi pojavljajo (če se) subtilno in za komunikacijo ne potrebujejo disko predstave z lučkami in močnim ozvočenjem. Trdijo, da smo prva testiranja uspešno prestali, saj obstajajo številna pričevanja o preletih različnih neznanih letečih predmetov in božjih videnjih na več koncih sveta.

Leto 2009 je mednarodno leto astronomije, Modri sij pa znova buri duhove. Primeren čas za začetek nadaljevalnega tečaja o napadalcih z neba. »Nobena oblika plačilnih sredstev, ki jih poznamo, za vesolje ni primerna,« je v nekem intervjuju izjavil profesor G. Fraser z univerze v Leicestru. Hm, lahko kdo razloži, čemu le bi skrbeli za medplanetarni denar?

Koliko klimatskih satelitov od tisočih v naši orbiti dejansko potrebujemo? Kakšen smisel ima pokritost s telefonskimi oddajniki tam, kjer je zelo malo prebivalcev? Čemu velika novo zgrajena taborišča v bližini vsakega velemesta? Neodgovorjenih vprašanj je več, kot si želimo odgovorov.

Kasneje so ugotovili, da Kanada nikoli ni premogla novinarja s takšnim imenom, in Modri sij se je znašel na straneh, kjer so zbrane najboljše potegavščine stoletja. V besedilu, s katerim je Monast obvestil javnost, so našli preveč vzporednic z vsebino Orwellovega Leta 1984, da bi jih brezskrbno pripisali naključju.

Po drugi strani pa …

Če bi bila v koži Serga Monasta, če bi imela dostop do tako močnih podatkov, če bi se opogumila in jih vrgla v žrelo občestva, potem bi pod tem prispevkom zelo verjetno pisalo redovnica Sergeja.

  • Share/Bookmark

4 odgovorov v “Misteriji”

  1. Se-ve-dA pravi:

    samo malo, a ni cisto desna crta enaka?

  2. nasvidenje nasvidenje pravi:

    Se-Ve-Da,
    hvala, to je bila napaka pri prepisu. Že popravljeno.

  3. Mara R. Sirako pravi:

    Zanimivo :)

  4. nasvidenje nasvidenje pravi:

    Mara R. Sirako,
    skoraj toliko, ko tista štorija o zajčku, ki je grozil, da bo medveda pojedel?

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !