Nasvidenje, VeliČastni svet

(ne) znanstvena fantastika

17. VeliČastne neprijetnosti z ženskami

Objavil nasvidenje, dne 3.11.2008

Ustavil se je v peti vrstici in pritisnil na povratnik pred MiNino celico v upanju, da je ni neslo na ure kaligrafskega samospoznanja.

Stopnice so ubogale. Torej je doma in ni ga odjavila. Gremo naprej.

Vstopil je v njeno celico, ki ni bila vpadljiva, vendar oblikovno dovršena in zelo praktična. MiNa se je ravnokar frizirala. Pravzaprav jo je česal posebni nastavek osebnega asistenta.

Če bi bila večkrat tiho, je precej primerna priležnica, je pomislil MaPen, ko jo je opazoval, kako je izklopila frizersko funkcijo in elegantno vstala. Posebno s tole svežo pričesko. Dva nakodrana dokolenska čopka se ji izvrstno podata! Odločeno, z njim gre.

»Živijo, MiNa. Prišel sem te vprašat, če greš na Vpisni dan.«

»Z veseljem,« je rekla.

Pa le ne bo dan posran vse do noči, se je razveselil.

»Dolgo te ni bilo,« ga je opomnila. »Gotovo si ta čas namenjal MiKi. Kako je kaj z njo? Že dolgo nisva poklepetali.« Ob misli na staro prijateljico, ki jo preredko sreča, je globoko zavzdihnila.

»Pripravi toaletnega asistenta, v šestek greva na BakHanijo.«

»Je že pripravljen. Vendar ne grem na BakHanijo,« je mirno odvrnila.

»Kako ne greš? Pa Vpisni dan?« Včasih so sekunde, ki so potrebne, da misel opravi dolgo pot čez vse možganske zavoje, res nenormalno dolge.

»Povabljena sem na Vpisni dan mojega sorodnika.«

»Poznaš pravila, ne moreš me tako odpraviti.« MaPen je bil pretresen ob spoznanju, da si spet in ponovno drzne planirati pred njim.

»Ravnokar poskušam.«

V obupu se je oklenil SnR- ja. »Kmalu bo potekel najin dogovor. Nič ne bo s podaljškom.« Njegov glas je postal oster kot konica zobnega čistilnika.

»Pričakovala sem, da bo tako. Tvoji obiski so redki, to mi je marsikaj pove.«

Spet počne to, se je na tihem ujezil. Analizira. Tuhta. Sklepa. Zopet korak pred mano.

»Ne pričakuj boljše priložnosti,« je rekel.

»Pa jo. Veliko let sem študirala, opravila vrsto tečajev in obvladam nešteto sprostitvenih tehnik. Nočem nobenega dogovora več! Z nikomer. Vložila sem zahtevo za obnovo nedolžnosti.«

»Potem boš morala na brisanje spomina.«

»Saj. Vendar le tistega dela, ki je zame obvezen. Tistega kjer si ti, BakHanija in najine igrice. Tega nočem več. Rada bi sobivalca, skupno celico in otroke.«

»Ne igraj se z mano. Moja roka je dolga.«

»Ustava je daljša. Ne pozabi, da poznam vse glavne združbe Matice, s katerimi si me prijazno spoznaval, ko si me vlačil po zabavah. Vsak ima drugo možnost. Celo priležnica.«

»Drugo in zadnjo.«

»Dovolj zame.«

»Aaaaa. Torej me dokončno zavračaš?«

»Ne bodi, no, tako občutljiv! Nimam želje po podaljšanju najinega dogovora, to je vse. Imaš še MiKo.«

Po izrazu na njegovem obrazu je podvomila v lastno trditev, vendar se je potrudila, da MaPen tega ni opazil.

»Razpoložljivih priležnic je kolikor hočeš.«

Spet ima prav, je pomislil MaPen. Vendar ni vsaka dobra. Zanj ne, sploh pa ne za na BakHanijo.

»Gre zato, kar imava midva.« Vse le ne bo po njeno.

»Do obletnice boš osvojil še lepšo.«

MaPen je jezno prhnil skozi nos točno na njeno sposobnost predvidevanja. Obrnil se na peti in v naglici skoraj zgrešil stopnice.

»Nisi pohvalil moje nove frizure,« je pripomnila.

To je bilo zadnje, kar je slišal od nje.

Kaj bodo rekli na BakHaniji, je zgroženo tuhtal. Kaj bodo rekli prijatelji? Kaj bodo rekli gostje, ki bodo prišli od blizu in daleč?

Nič. Prijazno se bodo smehljali, ko bodo videli, da ni sposoben obvladati niti ene spodobne priležnice. In tak človek naj bi obvladoval VeliČastni svet? Ali vsaj tretjino.

Najhujše vprašanje, ki ga glodalo okoli vsake koščice, pa je bilo:

Le kaj bo rekla žena?

Aaaaa.

AuRelija ni kar ena. Kar ene nikoli ne bi izbral. V katerem izmed manj veličastnih svetov bi mu bila popolnoma dovolj in se ne bi ukvarjal z nepredvidljivimi priležnicami.

Le zakaj se mu zdi, da AuRelija ne bi bila navdušena?

V katerem izmed manj veličastnih svetov bi se lahko reklo, da se svoje žene celo boji. Ne samo nje, vseh kompliciranih, muhastih, skrivnostnih, ambicioznih, nehvaležnih in nečimrnih ženščin, ki so jih polni vsi svetovi.

Ali pa morda obstajajo tudi drugačne? Da jih je veliko, ki naštetega ne znajo prikriti, MaPen dobro ve in ženske, ki niso ženstvene, ga naravnost odbijajo.

AuRelija ga privlači. V letih, ki sta jih preživela skupaj, ni naredila napake, ki se bi mu vtisnila v spomin. Najraje bi videl, da mu ona izbere priležnice, saj se vrti med sebi enakimi, potem že ne morejo biti slabe, ji je nekoč predlagal. Neumno se mu je zdelo, da mora kot sledni pes dežurati, kje in kdaj bo srečal kaj sprejemljivega.

»Ne«, je rekla, ne mislim zgubljati časa za tisto, kar moraš opraviti sam. Imam svoja priporočila, s katerimi te ne obremenjujem. Ali pa dvomiš, da imamo parčkanje idealno urejeno?«

Seveda ne dvomi!

Ostal je brez besed, kar se mu pri AuReliji neprestano dogaja. Danes pa še ta sitnost, ki ji jo bo prisiljen objasniti.

S platino prevlečen kubi, zadnja žrtev MaPenovih nepredvidenih ljubezenskih okoliščin, je vdano žgolel pod lastnikovimi sunkovitimi prijemi in zato mu ni bilo jasno, zakaj so nenadoma prenehali.

MaPen je strmel na predvratje dekliškega naselja. Tisto, kar je videl, mu je zvabilo nasmeh na zamišljen obraz, veter v črne lase in pregrelo mu je srce hitreje od najžlahtnejšega šampanjca z dvojno dozo rdečih krvničk.

Aaaa.

  • Share/Bookmark

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !