Nasvidenje, VeliČastni svet

(ne) znanstvena fantastika

12. Prvi koraki

Objavil nasvidenje, dne 29.09.2008

DenTer je pred holovizorjem preživel ure in ure. Življenje nekontroliranega porekla mu je poleg potrebnih informacij približalo slikovito dogajanje iz davnine.

Spoznal je kolesaste mreže križavcev, ki med dve opori spletejo osnovno konstrukcijo v obliki črke Y in nato iz sredine izdelajo kolesne prečke. Nato se besno vržejo v središče in ga okrepijo z nekaj obhodi, za katerimi ostaja močna nit. S spiralno nelepljivo nitjo utrdijo prečke ter od zunaj proti notranjosti z lepljivo nitjo zaključijo delo z končno vijačnico. Zatem utrujeni sedejo v srž svoje mojstrovine in potrpežljivo počakajo svoj plen, ki ga dobijo serviranega svežega v svoj ograjen dom.

Užival je ob nikoli končanem nastajanju lijakov, odrov in baldahinov ter nepreglednih labirintih skupinskih mrež, ki so se razprostirale v krpah velikosti družinskega počivalnika.

Čudil se je pajkom gladiatorjem, ki svoje mreže mečejo na nič hudega sluteče žrtve in jih kot starogrški borci ujamejo v smrtonosno zanko brez rešitve in občudoval je lovce, ki z lepljivim lasom privlečejo plen k sebi. Najbolj domiselne vrste celo prilepijo žrtev na podlago!

Dneve je občudoval mrežaste umetnine. Izvedel je, da so bili neko obdobje pajki najbolj priljubljene domače živali. Verjetno so se ljudje po statističnem dvigu inteligenčnega indeksa lažje odpovedali zgrizenim copatom, spraskanim sedežnim garnituram in zakopanim kostem v dragocenih preprogah.

Novo pridobljena znanja je praktično preverjal v steklenem atriju. Oči so ga peklile od strmenja skozi lečo in rdečkaste svetlobe, bolel ga je križ, pa tudi z levim polmesecem je imel kup težav.

Vse skupaj je bil en velik nič v primerjavi s ciljem, ki si ga je zastavil. Bogato je hranil svoje zverinice z natanko določenimi količinami hormonov, ki so spodbujali nastanek natanko določene vrste niti, namenjeno opravljanju natanko določene naloge, ki pa so si jih pajki predstavljali povsem drugače, kakor on sam.

Ne bo predel mrež, ne bo ovijal plena in še manj pajčja jajčeca.

Tisto kar bo počel DenTer, je pajkom enako tuje kakor njemu prostrana ristanc igrišča na QuLandiji.

V objemu stekla je bil varen kakor ledvička v masti in to ga je potolažilo, kadar se je obregnil ob vakuumiran par, ki ga je ob vsakem bližnjem srečanju spravil v slabo voljo.

Pozoren je bil na to, da se ni predolgo zadrževal v podnivoju, da je bilo stekelce vsaj približno zadovoljno, da ga ni TaNida zaman iskala v sprostitvenici pod previsom, da ne bi po nepotrebnem vznemiril varuhe miru, pa tudi pajkov in pa to, da je šla glavnina pozornosti za njegov izumiteljski projekt.

Zelo se je trudil razkriti, kaj se je zgodilo s čipom mirujočega para, vendar pri vseh možnih kombinacijah ni našel dovolj logične. Običajno se stvari teoretično izidejo, v praksi pa zatajijo. Tokratno nasprotje je bilo naravnost strašljivo: po katerikoli njemu znani teoriji je bilo nemogoče znebiti se čipa brez vidnih poškodb, tu pa se mu v brk smeji primer, ki ne obstaja. V dvojniku.

Sčasoma se mu je za malo zazdelo, da bi se kar naprej ukvarjal z zadevo, s katero bi se morali drugi in posvetil se je svoji preprogi.

Dnevno je napredoval mikroradij1 ali dva, kar mu je po hitrem izračunu obetalo vsaj leto dela. Natančno je vpletal dodatke med barvne niti in monotonost opravila je zdržal le zaradi jasno zastavljenega cilja. Težko je razumeti, da je tako brezzvezen izdelek lahko dovolj stimulativen za brezštevilne izgubljene ure, je pa v opravičilo, da je DenTra razumeti skorajda nemogoče .

__________
  1. Milijoninka radija, 0,03 mm. []
  • Share/Bookmark

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !