Nasvidenje, VeliČastni svet

(ne) znanstvena fantastika

Arhiv za 15.09.2008

10. Pod nivojem

Objavil nasvidenje dne 15.09.2008

Lepo je zaprosil slabokrvni evkaliptus, naj malo skrči korenine in obljubil mu kozarček ali dva rdečega šampanjca ob naslednjem praznovanju Dneva radosti. Ta ga je prijazno spustil v podnivo.

DenTer je pretresen ugotovil, da se je zredil. Je njegov osebni asistent z mislimi na tajnem treningu ristanca na QuLandiji in to izven sezone, ali kaj? Nobenega opozorila ni bilo, nič. Morda pa še ni dosegel meje za alarm? S težavo se je potegnil v globino in glasno plosknil z bosima nogama ob steklena tla.

Stekla, ki so pod površino, so nezlomljiva, neprebojna in zelo neprijazna, če se preveč hitro srečaš z njimi. So nekoliko slinasta in odlično povezana s čitalci. Poleg ljudi so v VeliČastnem svetu edini naravni organizmi, pa še ti so pod nivojem VeliČastnega sveta in krepko predelana.

Gibanje na prvem podnivoju je priporočljivo, saj bivalci včasih tudi sredi belega dne potrebujejo nekaj diskretne rdečkaste teme (rdeča nima nič skupnega z volilnim prepričanjem, saj stekla nimajo volilnega priporočila), ki je tu doma. Nekatera stekla so gladka, druga s površino solnih kristalov, tretja neprosojna in groba, vsa pa zelo koristna. Nekoč so imela veliko pomanjkljivost, ki pa jo je VeliČastni svet odpravil. Od prvega do zadnjega so trpela za megalomanskim seksualnim apetitom in vzburjala jih je vsaka malenkost. Za svoje zadovoljstvo so potrebovala le same sebe in nekaj časa. Neprestano vzdihovanje in stokanje je bilo hudo moteče, saj je pod površino doseglo neverjetne zvočne razsežnosti. Povrhu tega neprestani hormonski procesi prevladujejo nad ostalimi, ki naj bi se tudi odvijali v organizmu in vzburjena stekla so bila popolnoma nekoristna. Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v utopična satira - zf | Brez komentarjev »