Nasvidenje, VeliČastni svet

(ne) znanstvena fantastika

7. Nekaj malega o trojištvu

Objavil nasvidenje, dne 25.08.2008

Življenje se v vesolju širi po principu Kar je zgoraj to je spodaj, kar je zunaj, to je znotraj. Oguljeni binarni sistem je nesporni skupni imenovalec naprednih, primitivnih in tistih vmes. Ko bivalstvo doseže stopnjo, na kateri je sposobno ustvariti novo življenje, ga slej ko prej izpusti na prosto. Ko tudi na prostem zmanjka prostora, ga zasadijo na okoliške lune, prilagojenega na tamkajšnje razmere. Potem so na vrsti sateliti in novi sončni sistemi in okužba z življenjem se neprestano širi.

Se pa dogaja marsikaj. Poleg spopadov, ki uničujejo rase in planete, se slednji lahko sami otresejo gomazečega tovora. Ozdravijo se s potresi, ujmami, vulkani, ali pa jim pomagajo črni diski1 , potujoči otroci črnih lukenj, ki krožijo po vesolju in tu in tam povzročijo generalne čistke. Življenje, ki je bilo zasajeno dovolj daleč od leteče metle se nadaljuje, bližnji planet pa čaka, da se vse začne od začetka. Nekje v bližini je gotovo civilizacija, ki ji bo enkrat zmanjkalo prostora.

Življenje samo izvira iz štirih osnovnih in nepogrešljivih elementov: zraka, ognja (energije), vode in zemlje. Tisti, ki prevladuje, je osnovni gradnik ljudskega organizma, ostali trije pa so prisotni v različnih razmerjih.

Trenutno je v modi voda, ki sestavlja tri četrtine vseh znanih živih organizmov, ki jim pravimo človečki, ali pa se imajo zanje na lastno pobudo. Do danes nismo našli zapisov kdo je naš kreator2 .

Enkrat nam bo gotovo uspelo.

Razdelitev na dobro in slabo pa je skozi razvoj znanosti in vedenja o človeštvu, njegovem nastanku in vlogi, ki jo ima v odnosu z drugimi človeštvi, dobila povsem novo konotacijo in ni več uporabna v tehničnem smislu, še manj pa v družbenem in ostalih vidikih življenja.

Kar je za enega lahko dobro, je za drugega slabo in zaradi takšnih definicij je kar naprej prihajalo do nesporazumov, potem pa do sporazumov, ki jih nihče ni upošteval.

Poleg snovi, iz katere smo narejeni, se ločujemo tudi po osnovni orientaciji. Lahko smo obrnjeni k sebi, ali k drugim3 , kar je popolnoma neodvisno od orientacije našega stvaritelja. Ključ za izbiro je zakopan v globoki in neprehodni močvari ugibanj. Tam nekje se gotovo skriva tudi podatek, kdo je ustvaril našega stvaritelja in podobna vprašanja, ki danes nikogar ne zanimajo, saj imamo preveč dela z odgovori ((Najsvetlejši primer je odgovor 42.)) .

Na vsakem planetu je moč najti pretežno eno orientacijo. Obrnjeni k sebi živijo v majhnih skupnostih, radi pijejo sojino mleko, žvečijo tofu in so z vsem vedno zadovoljni. Drugi so borci za napredek, trd red in lastno udobje. Tudi oni so zadovoljni, a le po vsaki zmagi in kratek čas.

Obe zvrsti sta v kozmosu zastopani v približno enakih deležih. Obrnjeni k sebi v višji fazi razvoja začnejo uspešno trebiti sebi enake, pa tudi obrnjene k drugim in lahko smo jim hvaležni, da so tako uspešno nadomestili naravno selekcijo.

Po enotnem pravu svetovi in dežele ne glede na orientacijo nimajo pravice vtikati se v druge ureditve, prostovoljne zveze kakor je Matica pa se tretirajo kot ena enota in je njena notranja ureditev njena notranja zadeva, večina področij pa je prepuščena avtonomiji njenih članic. VeliČastni svet slavi Vpisni dan, ki je poleg dneva radosti najpomembnejši dan v življenju vsakega bivalca. Za vojnami so odpravljeni tudi porodi, kakor tudi vsi drugi postopki in dejanja, ki povzročajo neprijetnosti in bolečine.

Rojstni dnevi so tako le še črna zgodovina, se pa zgodi Vpisni dan, ko osebek, zasnovan na izbornih izvornih celicah svojih staršev, ki so po potrebi podvržene malenkostnim lepotnim popravkom, zleze iz ovojne tekočine, oziroma ko ga z nje izvlečejo in mu injicirajo čip ter mu s tem poklonijo lastno identiteto.

Na prelomu v drugo tisočletje drugega kroga so podobni poskusni projekti identifikacije zacveteli na več koncih4 Trimske ceste hkrati. Medle poskuse upora posameznikov, ki jim je bilo sumljivo že samo cepljenje proti otroški bolezni, ki se ni več pojavljala od pamtiveka, so zatrli v semenu samem.

Žal se v vsakem sistemu najdejo utrujajoči dlakocepi, ki mislijo, da je osebna nedotakljivost pomembnejša od splošne dobrobiti in pričakujejo, da bo življenje urejeno brez popolne kontrole nad slehernim bitjem.

Človek z Vpisnim dnem postane številka in s tem dodana vrednost VeliČastnega sveta, ki je z vsakim novim bivalcem nadgrajen s svežim in brezhibnim genskim potencialom brez trpečega babjega kričanja.

Težko je razumeti dogajanje v preteklosti, ko je bil ubogi človeček pod težkim stresom potisnjen v zelo zapletene bivalne pogoje in to z nogami naprej. Posledice so dobro znane in nasilen način prihajanja na svet ni mogel voditi drugam kot le še v večje nasilje: nadaljeval se s siljenjem s hrano, potem so bile na vrsti vzgojne zaušnice, fantovski pretepi, družinski spopadi, uboji in vojne. Vse to zaradi nepotrebnega nasilja ob prihodu na svet!

Človek z Vpisnim dnem dobi ime. Izbereta ga starša, ki svoje želeno potomstvo običajno poimenujeta z zlogoma očetovega in maminega imena ter mu po potrebi dodata še kakšnega milo zvenečega. Otrok lahko dobi tudi ime, ki je tistega dne na priporočilnem spisku. Ta zajema imena tistih, ki so ravnokar zapustili VeliČastni svet.

Poleg frizure človeka naredi predvsem ime, ki ga je modro zelo premišljeno izbrati. Zapisano je v univerzalni abecedi z velikimi in malimi črkami, tretjo komponento osebnostne prepoznavnosti pa prispeva številčna kodna končnica.

Najboljše stvari so tri. Po številnih velikih matematičnih, astronomskih in fizkulturnih odkritjih, so si ljudje prišli na čisto, da je to edina zveličavna resnica. Vrnili so se k enostavnemu trojiškem zapisovanju.

Skrivnost človeškega bivanja sloni na trojicah »da, ne in ne vem«, »levo, desno in v sredini«, »rdeče, črno in rdeče- črno«, »ven, noter in vmes« in vsi drugačni poskusi opredeljevanja so se izkazali le kot bled približek trojiške univerzalnosti.

Nasprotja, ki so se prej uporabljala, so pokazala vrsto pomanjkljivosti pri predalčkanju in nehote osiromašila podatke o predmetu opazovanja.

Hodiš po levi? Ne? Potem pa po desni.

To je le eden v množici nazornih primerov, kako veličastnejši je trojiški sistem. Treba je vendar upoštevati tudi tiste, ki hodijo po sredi5 !

__________
  1. Ena izmed zanimivih teorij, kaj vse se nam lahko zgodi leta 2012, je naklonjena temnemu obroču, disku, ki naj bi zviznil skozi naš sončni sistem, nas malce zamajal, prerukal in prestavil zemeljske magnetne pole. Za vse tudi ne morejo biti krivi zeleni marsovčki, s tem se avt. strinja. []
  2. Mrgoli pa izročil in zgodovinskih dokazov o prvem paru iz gline. Njun stvarnik, ki je bil taisto iz prahu, (naredil ju je po svoji podobi) je še nekajkrat obiskal svoj peskovnik, zadnji krog štetja pa ga ni bilo več naokoli. Le kdo ne bi zameril, če mu laboratorijske miške edinca pribijejo na križ? []
  3. Egoisti in požrtvovalneži po domače. []
  4.  Podoben projekt se je veliki tajnosti pod šifro »The beast« odvijal tudi v oddaljeni Evropi. V cepivo proti otroški bebavici so porinili mikroskopski čip. Zaradi uspešnega in nemotečega vraščanja v organizem je ta način kodiranja po desetletju prišel v javno uporabo in postal obvezen za vse člane in članice evropske skupnosti. Ne verjamete? Preverite. []
  5. Zastarela definicija iz političnih časov, danes imamo rdeče, črne in pramenaste pričeske, kar simbolizira sredino. S tem je storjena drobna krivica tistim, ki jih nosi enkrat levo, drugič desno. Ko bodo ti presegli kritično maso, se bo izbira številčnega sistema gotovo dvignila v četrto nadstropje. Primeri: levo, desno, v levi ali desni sredini ;črno, rdeče, rdeče-črno, črno-rdeče; ven, notri, ne zunaj, ne notri… []
  • Share/Bookmark

2 odgovorov v “7. Nekaj malega o trojištvu”

  1. ponev pravi:

    moralna podpora je drek, sam useno – sem že požrla ene tri dele, pridem še! :)

  2. nasvidenje nasvidenje pravi:

    Ponev,
    yeeees! Boljš moralna kot posthumna :lol:

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !