Nasvidenje, VeliČastni svet

(ne) znanstvena fantastika

6. Onadva

Objavil nasvidenje, dne 18.08.2008

Skušal je zmanjšati težo najdbe, ki je okupirala zaskrbljeno TaNido in je bila, med brati, težja od tega, kar si je bil pripravljen naložiti na pleča.

»Kako lahko človek na pragu najlepših let kar umre,« je stokala uglašeno s kubijevimi lahnimi skokci. »Moralo se je zgoditi nekaj nepredvidljivega. Nekaj nenavadnega in čudnega in …«

»Neveličastnega,« ji je priskočil na pomoč DenTer.

»Kako smo omejeni v definicijah,« je zavzdihnila.

»Le praktičen sem,« se je uprl DenTer, »zakaj bi zapletal, če z eno besedo lahko povem dovolj.«

»Zapletanje je tvoje drugo ime,« ga ni pozabila zbosti. »In prosim te lepo, da se mu tokrat izogneš. Dovolj je hudo, da je nekdo umrl.«

»Ne bova dajala prevelik poudarek umrljivosti. Telo je skupek delov, ki jih kakor mlado vranico ali puranjo zarebrnico sproduciramo na recept v najbližji lekarni. Duša pa je neuničljiva in le ta šteje.«

»Kaj res? In kaj bi ti zdajle počel z dušo, če bi tu ležala po delih?«

Odgovor, ki se mu je ponujal, mu ni bil všeč. Tudi TaNidi ne bi bil, zato je le skomignil z rameni.

Potovala sta skozi sprehajalne parke in kmalu prispela v dekliško naselje.

To se bohoti v celotni zeleno modri paleti. Krasi ga veliko prijetnih detajlov, od snežnih valov z glos učinkom, do geometrijskih razdelav stiliziranih osnovnih značajskih tipov in risb prazgodovinskih podvodnih živali.

TaNida je izbranka privilegija1 , zato so sta se podala prav do vrha samskega bloka, kjer se njene celice drži terasa brez strehe, polna okrasnega zelenja. K sreči na dvižnih vrveh ni bilo veliko bivalcev in odvečno kimanje jima je bilo prihranjeno.

Primagnetil je oba kubija in dekle na rokah odnesel čez samosprožilne stopnice do njene celice.

Ta je precej drugačna od njegove, ena sama igra barv in uokvirjenih ročnih del, ki jih je dobila v dar. Šibi se od dekliških detajlov, kakor so govoreča kozmetična ogledalca, ob počivalniku pa v pozor čaka osebni asistent2 , pripravljen, da pomaga pri izbiri in negi tančic, določanju dnevnega jedilnika, ali zasilni rešitvi zmršene frizure.

Tresavica se jo je še vedno oklepala kot klop uši in videti je bilo, da si je začasno porušila hladilni sistem, saj so se na njeni žametni koži bleščale brezštevilne kapljice.

DenTer jo je nesel v čistilnico (sobo, ki s telesa in oblačil odsesa vso nesnago, ki bi po možni neverjetnosti tam lahko bila), vklopil pospešeni program in jo odložil na žametni počivalnik.

»DenTer,« je jeknila šibko,«saj boš uredil, kakor je treba? Po pravilih?«

»Vse bo, kot mora biti,« ji je zagotovil.

»Nemudoma boš prijavil tistega … človeka? Prvič sem videla kaj takega,« je zavzdihnila, »in čudno mi je … Kako se reče temu, kadar se ti v glavi pojavljajo neprijetni dogodki, ki se niso zgodili?«

»Strah?«

»Zelo me je strah.«

»Česa le? Še živih se nimamo zakaj bati.«

»Kaj pa vem. Mrtev človek je tako odvečen, tako … neživ.«

»Tudi domači asistenti so neživi, pa te nič ne motijo.«

»Ti so uporabni vsaj za rezervne dele! Le kaj naj z mrtvim človekom?«

»Ne bi vedel kar na pamet. Verjetno nič, zato jih takoj predelamo.«

»Strašljivo,« je ugotovila po dolgem razmisleku.

»Mudi se mi,« je rekel in se poslovil od nje s poljubom med oči, »kasneje se vidiva.«

Ni ga bilo več.

Če bi še malo postal ob TaNidinem počivalniku, bi bil zelo presenečen ob ugotovitvi, da je v njeni glavi prostor še za vse kaj drugega, kot je strah. Tudi za vrsto detajlov, ki jih je zaznala v njegovi sprostitvenici in za katere je bil prepričan, da so šli mimo nje kakor nevihta mimo atmosferskega plašča.

Med drugim ji ni ušlo, kako trapaste barve si je izbral za svojo preprogo.

DenTer je imel druge skrbi. Če ne more pomagati, in mrtvima resnično ne more, se bo ukvarjal z drugimi stvarmi. Preden bo poklical komunarje, mora počistiti sprostitvenico. Nikoli se ne ve, kaj jim šine v brihtne glave in kako natančno se bodo posvetili svojemu izboljševalnemu delu. Predvsem pa ga je vleklo k komaj začeti preprogi, ki si jo je zamislil.

Skobacal se je na svojega kubija. Ko se je spuščal ob steni in mu je veter mrščil misli, se je zazrl nazaj preko v nebo zadirajoče stolpnice dekliškega naselja. Zdelo se mu je, da so pred njim ovire, precej višje od tega, kar je ostalo za njim.

Zavzdihnil je.

Za kaj več ni imel časa.

***

TaNida ga je imela. Ni dolgo trajalo, da se je sestavila, čeprav so ji misli še vedno brez pravega reda skakljale po glavi. V njeni barviti celici in pod njeno čudovito frizuro so se začele zlagati v razumljiv mozaik, ki ga ni bila posebno vesela, čeprav se s koščki na temo trupla ni ukvarjala.

Drži se zavidanja vrednega pravila, ne se ubadati s stvarmi, ki se je osebno ne dotikajo. Opravičila ga je z dejstvom, da je vedno dovolj takšnih, ki se jo.

V VeliČastnem svetu so ljubezensko družinske zadeve smotrno urejene. Mladi se spoznavajo neobremenjeni s spolnimi hormoni, ki so načrtno blokirani do vselitve v skupno celico, ki jo lahko enačimo s staromodno poroko, kakor tudi imenovanji sobivalec in sobivalka z možem in ženo. Začasna dehormonizacija preprečuje odločitve od sle zamegljena razuma in zoprne, večinoma nepopravljive posledice. Mladi imajo čas drug v drugem poiskati tiste lastnosti, ki jim omogočijo, da z izbranim zdržijo v skupnosti do Izpisnega dne.

Spoznavajo se na druženju, ki ga prijavijo Uradu za skupne zadeve in se začne s povabilom močnejšega spola. S prijavo je obema dovoljen vpogled v drugo kartoteko. Njeno preverjanje zna spremeniti izbiro, saj je v njej zabeležena dednost, značaj, pomembni dogodki v življenju posameznika in predvidevanja, kar je na prvi pogled lahko neskladno z videnim, se pa lahko kasneje izkaže za odločilno.

Vabljenemu dekletu Pravilnik o skupnih zadevah toplo priporoča, da sprejme povabilo, od prvega srečanja dalje pa je odvisno od obeh, ali se bo njuno druženje nadaljevalo in se lahko, odvisno od želje obeh, brez zadržkov obiskujeta.

Če par ne najde skupnih točk, lahko moški ponovno prijavi prvo druženje z drugim dekletom, to pa lahko sprejme povabilo tretjega.

Običajno se konča pri prvem izboru, redko tretjim ali več. Če sta si všeč in v kartoteki ni manjših odstopanj od povprečja (otroke večjih odstopanj je evolucija že davno požrla), si pari kar najhitreje omislijo potrjeno vlogo za družinsko skupnost, takoj za tem pa zaprosijo za skupno celico. Kmalu so lahko na svojem in v polnem hormonskem zamahu. Lahko si omislijo skupno celico z možnostjo razširitve in se s tem zavežejo, da potomci enkrat bodo. Izberejo lahko tudi osnovno varianto in se kasneje na novo odločijo za družinsko.

Če se v treh mesecih od prijave prvega srečanja s parom ne zgodi nič, se poskus skupnosti razveljavi in zopet lahko začneta iskati novega partnerja.

Po vselitvi v skupno celico je ločitev para možna kadarkoli po preteku enega leta. Če so že potomci, mora prej najmlajši dopolniti Samostojni dan, ki je na trideseto obletnico njegovega Vpisnega dne in prinese obvezno selitev v samsko celico. Leto pred tem se namreč načrtno sprosti puberteta po hitrem postopku, ki ji sledi blokada spolnih hormonov.

Ločitev je malo. Vzrok lahko iščemo v zadnji fazi ločitvenega postopka, v kateri so pari podvrženi ponovni in dokončni hormonski blokadi, saj VeliČastnost ne dopušča nenehnega mencanja, ali je izbrani res tisti pravi in za koliko časa. Drugo vlogo v Uradu za skupne zadeve uničijo že v vložišču.

DenTer ji je večkrat obljubil, da bo prijavil njuno skupno bivalno celico. Takšno z možnostjo razširitve, z vrtom in pogledom na slap.

Zadnjič ji je rekel: «Veliko sem razmišljal. Zelo si lepa, kar pa ni razlog, da bi te imel zmeraj ob sebi. Lepe stvari so za oči, meni pa druga čutila precej bolje služijo.

Si naivna in površna, kar je zelo praktično in ljubko, najbolj pa mi je všeč, da si tako potrpežljiva. Ob tebi se lahko ukvarjam s stvarmi, ki jih ne razumeš in ne odobravaš, a jih sprejemaš.«

Natanko tako je rekel! Njegov govor je bil srce trgajoč, zato si je zapomnila vsako besedo.

Pa?

Še vloge za družinsko skupnost ni oddal! Zaradi nenehnega čakanja ni prejela nobenega povabila drugih osvajalcev, ki imajo to pravico in ona dolžnost, da povabilo sprejme. Tovrstnim zapletom se je izognila tako, da je čemela doma, ali pa v kakšnih neatraktivnih sprostitvenicah. Tako je razpeta med nekom, za katerega se ji zdi, da ga ljubi in vsemi tistimi, ki bi lahko ljubili njo. Sprijaznila se je, da v DenTrovih globinah ni veliko prostora za ljubezenske viharje in včasih se ji zdi, da bi prav zaradi tega lahko dobro shajala. Po drugi strani pa jo mika razburljivost, ki DenTra prevzame le ob njegovih nerazumljivih idejah.

Samo malo, toliko, da bi začutila, kako zelo je živa in nekomu zanimiva.

Nedolgo nazaj mu je podrobila, da bo pri naslednji oddaji volilnega glasu predlagala, naj bolj temeljito uredijo čustveno sfero. Idealna pravila imamo, na tem področju pa takšen kaos, mu je omenila.

Pusti politiko, veš da to ni zate ji je rekel, raje se prijavi na dodatne ure neomodernih gobelinskih tehnik.

Kaj ima njen predlog veze s politiko? Ta je bila trikrat črtana iz črkovnika!

Politika je bila pred veličastnostjo najbolj zdrgnjena beseda med vsemi starostnimi in interesnimi skupinami. Tudi na spletnih iskalnikih je bila daleč na prvem mestu in ni bilo omizja, kjer se je ne bi vsaj dotaknili. Tlačila se je v vsak pogovor in če so štirje sedeli za mizo, pa je eden zavzdihnil, drugi zavzdihnil še močneje, tretji pa je zastokal, je četrti gotovo rekel:

»Ali še ne mislite nehati čveketati o politiki?«

Jasno, da to ni vodilo nikamor, še najmanj pa v VeliČastni svet. Zaradi predispozicij ženskega spola, kar beseda politika vsekakor je, je vštric z neselektivno spolno slo poobčevala 99,9 svetovnega prebivalstva in to je bil dovolj tehten razlog, da se nekaj ukrene. Ko so začeli ukrepati, kakor se pri trdovratnih okužbah pač mora, so ukrepali radikalno in politika se je znašla na spisku trikrat podčrtanih, neprimernih, nepriporočljivih in neželenih besed.

Neverjetno, koliko prej so se družbice odpravljale domov in koliko parov je preklicalo vloge za skupne celice, saj se nenadoma niso imeli več o čem pogovarjati. In koliko pomembnih ljudi je bilo plutiranih3  iz javnega življenja, ki je bilo na takšen ali drugačen način prepleteno z vseprisotno pošastno politiko.

Sta se pa za kratek čas enormno povečala nagnjenost k samomorom in poraba pepela za samoposipanje, kar je logično pričakovan cunami po potresu, ki je imel epicenter v tako drastičnem ukrepu. Nenadoma ni bilo več dežurnega krivca za težke življenjske razmere, dolge odsotnosti od doma in za razhajanje družin po formuli nepremostljivih značajskih razlik.

Stvari se so po nekaj sunkovitih in bolečih jojo nihljajih umirile, k čemur je precej pripomoglo priporočanje sprostitvenih del, ki so zapolnila čas, ki je bil prej namenjen puhlim in neplodnim pogovorom.

Politika je bila iztrebljena, saj je s časom postala umazana pocestnica, ki se vlači od ust do ust in se zraven pretvarja, da je zastonj. Ko je nekomu povzročila nepopravljivo škodo na račun njegovega časa in razpoloženja, si je poiskala nove žrtve.

Ni čudno, da je TaNido DenTrovo omenjanje politike strašno ujezilo, posebej še, ker jo je uporabil v žaljivem kontekstu njene nedoraslosti za dopolnjevanje obstoječega sistema. Še bolj pa jo je užalil s pošiljanjem na neomoderne gobelinske tehnike. Saj vendar mora vedeti o njej vsaj to, da nima prav nobenega veselja do drobnih in natančnih del!

Bo pa razmislila o klasičnih igralskih urah in snemanju pozdravov za povezovalne tabore. Sploh pa, kako naj bo uspešna brez urejenega čustvenega življenja?

Tudi to mu je omenila.

Vse ob svojem času, prijateljica, ji je rekel, s tem izumom pišem zgodovino.

S takšnim skropucalom piše zgodovino?

Dragi DenTer, zgodovina je že napisana!

Samo za njuno skupno se še ne ve.

__________
  1. Privilegij je zastarela beseda, ki jo omenjamo zaradi boljšega razumevanja. Danes bi temu rekli naključje. []
  2. Osebni asistent je izvrsten pomočnik, ki vsebuje vse potrebno za osebno higieno, ureja oblačila in še črkovnik se da stlačiti vanj. []
  3. Po degradaciji Plutona iz planeta v kar nekaj, oziroma v plutoid, je takšen postopek postal slikovit opis za izgubo že doseženega statusa in pomembnosti. []
  • Share/Bookmark

6 odgovorov v “6. Onadva”

  1. Dajana Dajana pravi:

    Aha. ;) Nasvidenje. OK, ko bom imela kaj čas, se bom zatopila sem. ;)

  2. nasvidenje nasvidenje pravi:

    Ko boš imela veliko časa :) .

  3. Dajana Dajana pravi:

    Ko bom ustvarila čas. :)

  4. nasvidenje nasvidenje pravi:

    Vidim, da si ga malo že :)

  5. Luka pravi:

    Tako pač je.

  6. nasvidenje nasvidenje pravi:

    Ja, luka. :( Pa to še ni vse.

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !