Nasvidenje, VeliČastni svet

(ne) znanstvena fantastika

1. Nasvidenje, Veličastni svet

Objavil nasvidenje, dne 10.07.2008

Opozorilo!

Natančno preberi navodilo . Pred branjem se ne posvetuj z nikomer.

Učinek je odvisen od dolgotrajne in redne uporabe SSKJ -a in je lahko od osebe do osebe različen.

 

DenTer

Si lahko zamislite prečudovit kraj, ki bi ga dobili s križanjem Karibskega otočja, Dubaja in Soške doline?

V takšni razglednici s sanjskega dopusta, ob ptičjem žlobudranju umitega jutra in osvežilnemu pišu stokajočega hotelskega ventilatorja, je razmišljal DenTer.

V daljavi se je šopiril mavrični zaliv, ki se je zajedal v presejane peščine. Kristalni kamenčki so sijali kot najkvalitetnejši nagrobni pesek, namesto mačeh pa so ga krasili otoki bujnih palm. Na razdalji, kjer bi posumili, da je pokrajina dolgočasna od raznovrstne lepote, se je zvijalo gričevje z zanimivimi skalnimi previsi in z drevjem vseh odtenkov. Celo modri javor se je našel vmes.

Pravzaprav niti ni pomembno kje, važno je kdaj. Bliža se leto 2041 tretjega kroga, to pa že kar spoštovanja vredna prihodnost.

Ko DenTer globoko razmišlja, je slep in gluh za vse okoli sebe, tudi za nežno ptičje petje, ki se razlega iz povsod prisotnih zvočnikov. Razmišlja pa je veliko, kar ni niti malo potrebno, še zaželeno ne, če zanemarimo možnost izrednih razmer. Življenje je tako lepo, mirno in urejeno, da vsako razmišljujoče dejanje ogroža utečeni ritem, ki so ga že predhodniki razmislili do potankosti.

DenTer pač noče iz svoje kože, ki, roko na srce, ni ravno najlepša in obsedeni esteti bi mu z veseljem očitali, da občasno škili. Njegova zunanjost v lepo urejenih razmerah deluje kot uporni tujek, ki iz nam neznanih razlogov ne izkoristi dobrobiti visoko razvite lepotne kirurgije. Dejstvo je, da trmasto štrli iz okoliške lepote. Čeprav stvari običajno niso takšne kot se zdijo, je DenTer natanko to, kar se zdi: uporni tujek.

Za to se lahko zahvali miselnem potencialu svojih prednikov, ki so si, s časom in razmeram neprimernimi razmišljanji, oteževali že tako naporno bivanje. Po njegovem družinskem deblu so se vzpenjali izumitelji elektrike, eksplozivnih substanc, jedrske energije, magnetnih generatorjev, tržne ekonomije in še mnogo tega, kar je človeštvo sicer pahnilo v napredek, ta pa je imel izjemno kratek rok uporabnosti.

Lahko rečemo, da je DenTer grd. Lepo grd. »Lepo« pomeni, da z njega sije popolna nepopolnost. Temne oči, velik, na levo ukrivljen nos, preširok nasmeh in neubogljivi košati lasje, ki mu jih kroti trak s povečevalno lečo zelo velike zmogljivosti. Njegovo telo je malomarno skrito v delovni trenirki nedoločljive oblike, barve in velikosti. Usnjasta koža mu doda nekaj lažnih let. Kot da že svojih nima dovolj!

Edina veličastna stvar ne njegovem telesu so nedvomno stopala številka 49. Zgolj za lažjo predstavo, saj za izbor obuval ni v potreben. Ljudje jih vrsto let ne uporabljajo, bosa hoja je zdrava in podlaga več kot primerna za zračenje in pretegovanje nožnih prstov.

Čeprav je bilo v preteklosti izumljeno praktično vse, vključno z generatorjem izumov, pa človeški možgani vedno najdejo stranpot z glavne ceste idealnega uma. DenTer pa je za voljo svojega že opisanega rodovnika, ki ga plemeniti tudi lenoba, posebno nadarjen ravno za iskanje stranpoti. Bolj ko so te zavite, trnove, neprehodne in nevarne, bolj jasno se mu zarisujejo v njegovih mislih. Iskanje vijug v VeliČastnem svetu je podvrženo nujni izboljševalni politiki, a DenTer obvlada način, kako jih skriti pred vsevednimi inšpektorji in vsiljivimi čitalci.

Njegovo grčasto družinsko drevo mu tako v redkih trenutkih prinese tudi radost. V nenehno eksperimentiranje in preizkušanje ga torej ženejo tri težko razumljive stvari: raziskovalni duh, raziskovalni duh in raziskovalni duh.

Za zamišljenim DenTrom se je razprostiralo nekaj, kar je zaenkrat nemogoče opisati, bi pa lahko bil zametek preproge.

Da, tudi v VeliČastnem svetu se dogajajo nelogičnosti! Med te spada množica konjičkov, med katerimi zaseda izdelovanje okrasnih ročnih del zavidljivo visoko mesto.

Dejavnosti s sprostitveno nalogo, so v VeliČastnem svetu pravzaprav odveč, saj je edino sproščanje, ki ga ljudje potrebujemo, ravno sproščanje od sprostitve. To se da početi na veliko bolj eleganten način.

Rezultati sprostitvenih tehnik, kot so preproge, makrameji, gobelini, slikarske umetnije, ekonomska poročila in v grafih izražene kemične analize miselnih procesov (skupaj z uokvirjenimi odlomki matične Ustave s Pravilnikom), krasijo veličastne stene slehernega doma.

Še bi se lahko poglabljali v prednosti tega čudovitega življenja, pa se bomo raje v težave slehernika, ki so veliko bolj zanimive in obsežne.

TaNida

Skalni previs, pred katerim je hip nazaj razmišljal DenTer, skriva v hrib zevajočo vdolbino v velikosti razkošnega toaletnega prostora, ki v svojih nedrjih varuje DenTrove zaklade. Ti so razmetani v škatlicah, zavitkih, posodah, kozarcih in še izvirnejših oblikah embalaže na policah regalov, ki jih objemajo tri skalnate stene. Nič bolje se ne godi tlom, polnim krp v celotnem neatraktivnem delu barvne lestvice, tuljav, vrvic, niti, podstavkov in relejev. Tu se najde vse, razen prahu in umazanije, saj umetni atmosferski plašč redno čisti brezhibno ozračje.

V očesnem kotičku je DenTer zaznal ljubko TaNido, ki se mu je bila prikradla za hrbet. Pustil ji je veselje in se je še naprej zavzeto ukvarjal s polaganjem 10.111. niti čez 2.220. vrstico svojega sprostitvenega objekta.

»Uaaa!«

TaNida ga je hotela preplašiti. To je bilo enako pričakovanju, da se bo ciklon izognil prav vaši hiši. V njej in na njej je vsekakor preveč miline, krhkosti in živobarvnih tančic, da bi bila v katerem koli agregatnem stanju, pod katerim koli kotom in še v tako srhljivih okoliščinah, vsaj malo strašljiva.

»Kako si me presenetila!«

»Ni težko. Kadar brkljaš, me sploh ne opaziš.«

»Sranje,« je rekel DenTer, kar ni bilo namenjeno napačni interpretaciji njegove opazke, ampak neposlušni nitki.

»Komaj pridem, že preklinjaš! Z besedami, ki so črtane s črkovnika1 Z naj najmanj priporočljivimi možnimi besedami.«

»Oprosti. Tole ni mačji kašelj«, je negotovo zamomljal DenTer.

»Mačji kaj?«

»Kašelj,« je ponovil.

»Pa kje najdeš te prazgodovinske izraze?«

Preskočil je razlago in raje z nogo neopazno premaknil sedem steklenih posod, ki so s pomočjo velikega in spretnega stopala končale pod čudno, čeladi podobno osmerokotno skledo, katero je DenTer poimenoval čuvajka.2

Steklene posode so sumljivo podobne pradavnim kozarcem za vlaganje kumaric, a napolnjene z nečem, kar spominja na zemljo in lubje. Temeljito priviti pokrovi preprečujejo, da bi se v posode prikradlo kaj neželenega, še bolj pa, da bi kaj neželenega prilezlo ven.

Uspelo mu jih je zmašiti v kot, preden je TaNida priplavala iz zamaknjenosti v slovnična in etična vprašanja nazaj k stvari in sedla.

»Saj naju ne izpostavljaš nevarnosti sankcioniranja?« je zastokala.

»Morala bi mi zaupati.«

»Saj ti. Res pa imam nekaj pomislekov. Ne razumem, kaj napletaš s tole … preprogo? Še manj pa, kaj se ti plete po glavi.

S slednjim imam neprimerno večje težave. Se pa trudim, da bi razvozlala. Močno se trudim.«

DenTer globoko vzdihnil. »Ne vem, kako naj se odločim.«

»Tako kot je po Pravilniku edino prav,« je bila odločna.

»Nič podrobnega ni o tem, kar pravkar odkrivam.«

»Zakaj odkrivati? Vse dobro in koristno je že odkrito! Celo po večkrat!« TaNida ni mogla verjeti, da je lahko nekdo tako trmast. Ne kar nekdo, ampak njen izbranec za prihodnost.

»Ti nočeš, da sva srečna! Da naročiva družinsko celico, da prijaviva družinsko skupnost, urediva vrtiček …

Razmisli DenTer, dobro razmisli.

Si res družinski človek? Želiš živeti z mano? Nekaj dni si vzemi prosto z namenom, da razčistiš sam pri sebi. Potem bodi odkrit in mi povej.«

DenTru je bilo žal, da se je vsakdanji pogovor nadaljeval v smeri zamotanih življenjskih vprašanj.

»Ja, ja in še enkrat ja, želim živeti s tabo in si ustvariti družino. Prijavil bom celico!

Ni potrebno, da o tem sploh kaj razmišljam. Pri delu sem rad sam, to je.«

TaNida se je prikupno našobila.

»Če že želiš – prav. Bolj me skrbi, da ti nisi povsem prepričana, ali sem jaz prava izbira zate.«

DenTer je dosegel, kar je želel. Slabo vest je z enim dobro odmerjenim udarcem zbil iz glave in ni mu bilo mar, ali se bo sploh še kdaj prebudila. TaNida je njeno vlogo v vseh pogledih že davno presegla.

Ostal je sam s svojimi neprimernimi idejami in po telesu je začutil prijetno ščemenje, ki je napovedovalo, da se iz preproge, ki je še ni, zna izcimiti nekaj zares posebnega. Ščipalo ga je po dolgem in počez, diagonalno v vseh smereh, za povrh pa še v obliki štiridimenzionalne rotacijske krivulje.

Če se ne bi tako globoko pogreznil v ustvarjalni delirij, bi ga vsaj slednje upravičeno zaskrbelo.

__________
  1. Črkovnik ali črkovni priročnik: mešanica med notesnikom, natančnim slovarjem z jezikovnimi oblikami, osebnim svetovalcem in toaletno torbico. []
  2. Eden izmed njegovih (neprijavljenih) izumov. Na glavo ali stvar, ki jo hoče obdržati samo zase, povezne nekaj, kar bi lahko bilo čelada, skleda za sadje ali zvon, v resnici pa je kupolasta osemkotna piramida, ki jo imenuje čuvajka. []
  • Share/Bookmark

En odgovor v “1. Nasvidenje, Veličastni svet”

  1. Boki pravi:

    Naj priobčim svoje mnenje. Tako na prvi vrg pikada v orkovo oko se mi zdi ta VeliČastni svet Častno zanimivo branje. Vsaj za zdaj se mi zdi, da gre za utopijo. če je avtorica na tak način speljala celo knjigo, je naš knjižni trg bogatejši za kvalitetno delo in kar je pomembneje, za še eno dobro avtorico. Držim pesti in grem naprej brati

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !